Dve ali več zaposlitev v Avstriji: davki in socialno zavarovanje

V Avstriji je mogoče imeti več delovnih razmerij hkrati, vendar ima to lahko davčne in socialnovarstvene posledice. Vsak delodajalec obračun izvede ločeno, zato lahko pozneje nastane obveznost doplačila davka ali prispevkov. Pred začetkom dodatnega dela je treba preveriti tudi, ali je takšna zaposlitev dovoljena.

Na kratko

• Pri več delovnih razmerjih lahko nastane naknadna obveznost plačila davka in socialnih prispevkov.
• Pri letnem dohodku nad 14.517 evrov je praviloma obvezna Arbeitnehmerveranlagung, torej obračun oziroma napoved davka za zaposlene.
• Pri več zaposlitvah z majhnim obsegom (geringfügig) se mesečni dohodki seštevajo. Če skupaj presežejo mejo, je treba naknadno plačati prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.
• Del naknadno plačanih prispevkov je mogoče uveljavljati v davčni napovedi.
• Zaposlenim s krajšim delovnim časom ni mogoče določiti splošne prepovedi dodatnega dela.

Kdaj je treba zaradi več zaposlitev doplačati davek?

Vsak delodajalec davek od plače (Lohnsteuer) izračuna samo na podlagi plače, ki jo izplača sam. Če imate več delovnih razmerij, se lahko zgodi, da se del dohodka, ki je bil pri posameznem delodajalcu obravnavan kot neobdavčen, naknadno obdavči. Davčna obveznost lahko nastane tudi šele po seštevanju vseh plač.

• Pri letnem dohodku nad 14.517 evrov je praviloma obvezna Arbeitnehmerveranlagung. Do leta 2024 je bila meja 13.981 evrov.
• Če imate samo dve zaposlitvi z majhnim obsegom ali vaš letni dohodek ostane pod 14.517 evri, praviloma ni treba računati na naknadno doplačilo davka.

Kako se izračuna letni dohodek?

Pri izračunu se upošteva naslednji postopek:

1. Seštejejo se vsa redna mesečna izplačila (laufende Bezüge).
2. Skupni mesečni znesek se pomnoži z 12.
3. Odštejejo se prispevki za socialno zavarovanje, stroški, povezani z delom (Werbungskosten), posebni izdatki (Sonderausgaben) in izredna bremena (außergewöhnliche Belastungen).
4. Preostanek predstavlja osnovo za izračun davka.

Za enkratna izplačila (Sonderzahlungen), na primer regres in božičnico, veljajo drugačna pravila.

Kako je urejeno socialno zavarovanje pri več zaposlitvah?

Če nobena od vaših zaposlitev ni pod mejo za zaposlitev z majhnim obsegom (Geringfügigkeitsgrenze), se prispevki samodejno odtegnejo od plače. V tem primeru vam praviloma ni treba storiti ničesar dodatnega.

Drugače je pri več zaposlitvah z majhnim obsegom. Pri takšni zaposlitvi ste praviloma vključeni samo v nezgodno zavarovanje. Pri preverjanju, ali je meja presežena, se seštejejo vsi dohodki v posameznem koledarskem mesecu.

Če skupni znesek preseže mejo, je treba naknadno plačati prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. V zameno ste vključeni v nezgodno, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Če vsi skupni mesečni dohodki ostanejo pod mejo, naknadno plačilo ni potrebno.

Kdaj in kako se plačajo prispevki?

Na socialno zavarovanje se vam praviloma ni treba prijaviti samim. Sozialversicherung vas kontaktira samodejno in enkrat letno za nazaj odmeri prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.

Del tako plačanih prispevkov je mogoče zahtevati nazaj v okviru Arbeitnehmerveranlagung.

Koliko lahko dobite nazaj z davčno napovedjo?

Oseba, ki ima več zaposlitev, vendar zasluži premalo, da bi ji bil od plače odtegnjen davek, lahko v davčni napovedi zahteva vračilo dela prispevkov za socialno zavarovanje. To vračilo se imenuje negativni davek (Negativsteuer).

• Od davčnega leta 2016: vračilo do 50 %, največ 400 evrov.
• Od davčnega leta 2021: vračilo do 55 %, največ 400 evrov.
• Od davčnega leta 2024: vračilo do 55 %, največ 463 evrov.

Od davčnega leta 2020 je poleg tega mogoče prejeti tudi tako imenovani SV-Bonus, če ste upravičeni do dodatka k olajšavi za prevoz na delo (Zuschlag zum Verkehrsabsetzbetrag). Najvišje vračilo se lahko s tem poveča za največ 752 evrov.

Ali je dodatno delo dovoljeno?

Pred začetkom novega delovnega razmerja vedno preverite, ali je dodatno delo dovoljeno. Interese delodajalca varuje prepoved konkurence (Konkurrenzverbot). Kršitev lahko povzroči takojšnjo odpoved (Entlassung) in zahtevek za povračilo škode.

Ali je dodatna zaposlitev dovoljena, je odvisno tudi od vaše pogodbe o zaposlitvi, saj lahko ta vsebuje posebno prepoved. Pri delu s krajšim delovnim časom splošna prepoved dodatnega dela ni dovoljena.

Zakon razlikuje med delavci in uslužbenci:

• Delavec (Arbeiter): brez soglasja delodajalca ne sme opravljati dodatne dejavnosti, ki bi delodajalcu škodovala, na primer dela na črno.
• Uslužbenec (Angestellter): brez soglasja ne sme voditi samostojnega trgovskega podjetja ali sklepati trgovskih poslov v dejavnosti delodajalca za svoj ali tuj račun.

Če pogodba določa obveznost prijave, morate dovoljeno dodatno zaposlitev prijaviti delodajalcu. Obvestilo je priporočljivo tudi takrat, ko pogodba tega izrecno ne zahteva.

Poleg tega skupno število ur pri vseh delodajalcih ne sme preseči zakonsko dovoljenega najdaljšega delovnega časa (Höchstarbeitszeit).

Pogosta vprašanja

Kakšna je razlika med prepovedjo konkurence in konkurenčno klavzulo?

Prepoved konkurence velja v času trajanja delovnega razmerja. Konkurenčna klavzula (Konkurrenzklausel) pa lahko določena dela prepove tudi po prenehanju delovnega razmerja.

Ali je pri dveh zaposlitvah z majhnim obsegom vedno treba doplačati prispevke?

Ne. Doplačilo je potrebno samo, če skupni dohodki v posameznem koledarskem mesecu presežejo mejo za zaposlitev z majhnim obsegom. Če ostanejo pod mejo, naknadno plačilo ni potrebno.

Ali se moram sam prijaviti na socialno zavarovanje?

Ne. Sozialversicherung vas praviloma kontaktira samodejno in prispevke odmeri enkrat letno za nazaj.

Od česa je odvisno, ali je davčna napoved obvezna?

Pri letnem dohodku nad 14.517 evrov je Arbeitnehmerveranlagung praviloma obvezna.

Praktični koraki

1. Pred podpisom nove pogodbe preverite določila o dodatnem delu, konkurenčni prepovedi in obveznosti obvestila delodajalcu.
2. Seštejte predvidene mesečne dohodke iz vseh zaposlitev, zlasti če gre za zaposlitve z majhnim obsegom.
3. Spremljajte skupno število opravljenih ur in preverite, ali ostaja znotraj Höchstarbeitszeit.
4. Shranite plačilne liste in podatke o prispevkih za vse zaposlitve.
5. Po koncu davčnega leta preverite, ali morate oddati Arbeitnehmerveranlagung in ali lahko uveljavljate Negativsteuer, SV-Bonus ali del naknadno plačanih prispevkov.

Opomba: Informacije so splošne narave in ne predstavljajo pravnega, davčnega ali drugega strokovnega svetovanja. Za konkreten primer se obrnite na davčnega svetovalca, odvetnika ali strokovnjaka za delovno pravo oziroma zaposlovanje.

Vir: oesterreich.gv.at