Pri delu na daljavo iz tujine za avstrijsko podjetje lahko nastanejo težave
Če živite zunaj Avstrije, vendar delate za avstrijsko podjetje, lahko delo na daljavo iz države prebivališča povzroči zaplete pri socialnem zavarovanju, davkih in delovnem pravu. Posebej zahtevne so situacije, ko večji del tedna delate iz druge države.
Pravila niso sledila razvoju dela na daljavo
V Avstriji dela več kot 120.000 čezmejnih delavcev, številni pa živijo v drugi državi in se v Avstrijo vozijo na delo. Delovnopravne okoliščine so se 1. julija 2022 spremenile. Posebna pravila, ki so v času pandemije omogočala neomejeno delo na daljavo, so prenehala veljati.
Po trenutno opisanih pravilih je praviloma dovoljen le en dan dela od doma na teden. Evropska pravila so bila v veliki meri oblikovana za tradicionalne oblike dela, na primer delo v pisarni ali tovarni, zato pri čezmejnem delu na daljavo pogosto nastanejo nejasnosti.
Socialno zavarovanje in davki
Za čezmejne delavce so davki in socialno zavarovanje zapleteno področje. Različne države uporabljajo različna pravila, kar lahko oteži administracijo in vpliva na pravni položaj zaposlenega.
V skladu z eno od ureditev EU mora biti oseba, ki večkrat na teden dela od doma, praviloma vključena v sistem socialnega zavarovanja države, v kateri ima prebivališče. Če torej oseba, ki živi v drugi državi, dela na daljavo za avstrijsko podjetje več kot en dan na teden, bi morala biti zavarovana v državi prebivališča.
Za avstrijsko podjetje bi to lahko pomenilo, da mora zaposlenega zaposliti prek tamkajšnje hčerinske družbe ali v tej državi ustanoviti podružnico. Zaradi takšne administrativne obremenitve se številna podjetja temu izogibajo.
Zakaj je siva cona tvegana
V preteklosti so pristojni organi pri nekaterih primerih dela na daljavo iz druge države več kot en dan na teden takšno ureditev dopuščali oziroma je niso dosledno preverjali. Vendar lahko siva cona pozneje povzroči težave:
- ob sporu med zaposlenim, podjetjem in pristojnimi organi,
- pri izračunu pokojnine,
- pri določanju države socialnega zavarovanja,
- pri davčni ali drugi upravni obravnavi.
Nov okvir za čezmejno delo na daljavo
Nov okvirni sporazum EU bi lahko pravila bolje prilagodil sodobnim oblikam dela. Čezmejnim delavcem bi omogočil, da do polovice delovnega časa delajo na daljavo iz države prebivališča, ne da bi se jim zato nujno spremenila država socialnega zavarovanja.
Vendar ena od držav, iz katerih prihajajo čezmejni delavci v Avstrijo, tega sporazuma ni podpisala. To za zaposlene in podjetja pomeni dodatne zaplete, saj ugodnejša ureditev v takšnih primerih ni samodejno na voljo.
Kaj preveriti pred delom na daljavo iz druge države
- Pri delodajalcu pisno preverite, koliko dni na teden lahko delate na daljavo iz države prebivališča.
- Ugotovite, v kateri državi ste vključeni v socialno zavarovanje.
- Preverite davčne posledice čezmejnega dela in morebitne obveznosti delodajalca.
- Prepričajte se, ali za vaš primer velja okvirni sporazum EU o čezmejnem delu na daljavo.
- Dokumentacijo o kraju dela, soglasju delodajalca in zavarovanju shranite za primer poznejšega preverjanja ali spora.