Enako obravnavanje in diskriminacija na delovnem mestu v Avstriji

V Avstriji delodajalec zaposlenih ne sme obravnavati slabše zaradi spola, starosti ali etničnega porekla. Prepoved velja od zaposlitvenega postopka do prenehanja delovnega razmerja. V nadaljevanju je pojasnjeno, kaj določa zakon v letu 2026 in kateri organi ti lahko pomagajo.

Na kratko

• V zasebnem sektorju zaposlene varuje zakon o enakem obravnavanju (Gleichbehandlungsgesetz, GlBG), ki velja za vse državljane EU, ki živijo v Avstriji.
• Diskriminacija je prepovedana zaradi spola, starosti, etnične pripadnosti, vere ali svetovnega nazora ter spolne usmerjenosti.
• Svetovanje pri Gleichbehandlungsanwaltschaft (GAW) je zaupno in brezplačno.
• Postopek pri Gleichbehandlungskommission (GBK) je brezplačen, odvetnik pa ni potreben.
• Odškodnino ali razveljavitev odpovedi je mogoče doseči samo na sodišču.

Kaj šteje za diskriminacijo na delovnem mestu?

Načelo enakega obravnavanja (Gleichbehandlungsgebot) pomeni, da nihče ne sme biti zaradi spola, starosti, etnične pripadnosti, vere ali svetovnega nazora oziroma spolne usmerjenosti obravnavan slabše. Diskriminacija zaradi invalidnosti je urejena s posebnimi predpisi in ne z GlBG.

Pravo razlikuje med dvema oblikama diskriminacije:

• Neposredna diskriminacija (unmittelbare Diskriminierung): oseba je zaradi enega od navedenih razlogov obravnavana manj ugodno kot druga oseba v primerljivem položaju. Primer je zavrnitev kandidata tujega porekla, če ima enake kvalifikacije kot domači kandidat.
• Posredna diskriminacija (mittelbare Diskriminierung): navidezno nevtralno pravilo postavi določeno skupino v slabši položaj. Primer je pravilo, da zaposleni s krajšim delovnim časom ne smejo biti vodje, pri čemer so med zaposlenimi s krajšim delovnim časom predvsem ženske, zato pravilo zlasti ovira njihovo napredovanje.

O posredni diskriminaciji ne gre, če pravilo upravičuje zakonit cilj, uporabljena sredstva pa so primerna in nujna.

Za katere dele delovnega razmerja velja prepoved?

V zasebnem sektorju prepoved velja za celotno trajanje delovnega razmerja, med drugim za:

• sklenitev delovnega razmerja oziroma zaposlitev,
• določitev plače,
• prostovoljne socialne ugodnosti, na primer nagrado za zvestobo ali uporabo menze,
• usposabljanje, nadaljnje izobraževanje in prekvalifikacijo,
• napredovanje,
• druge delovne pogoje,
• prenehanje delovnega razmerja,
• nadlegovanje in spolno nadlegovanje.

Diskriminacija je lahko podana tudi, če je nekdo zaradi koriščenja starševskega dopusta (Elternkarenz), starševskega krajšega delovnega časa (Elternteilzeit), očetovskega dopusta ali dopusta za nego oziroma oskrbo prikrajšan. Pri tem ni treba, da obstaja tudi diskriminacija zaradi spola.

Pravila veljajo za zaposlene, za osebe, ki delajo na domu oziroma po naročilu, in za osebe, ki so podobne zaposlenim, na primer za svobodne izvajalce (freie Dienstnehmer).

Diskriminacija je lahko že v oglasu za delo

Obveznost enakega obravnavanja se začne že pri oglasu za delo. Podjetja, zasebne agencije za posredovanje dela in AMS morajo oglase oblikovati spolno nevtralno in brez diskriminacije.

V oglasu mora biti navedena kolektivna ali zakonska minimalna plača ter informacija, ali je delodajalec pripravljen ponuditi več. Če kolektivna minimalna plača ne obstaja, je treba navesti plačo, ki je osnova za pogajanja. To ne velja za osebe, podobne zaposlenim, in za visoke vodstvene položaje. Kršitev lahko povzroči upravno globo.

Primeri kršitev

V zasebnem sektorju gre lahko na primer za kršitev, če:

• kandidata obravnavajo slabše zaradi spola, ne pa zaradi manjkajoče kvalifikacije,
• oseba ob enaki uspešnosti in kvalifikacijah zaradi spola prejema nižje plačilo,
• delodajalec, sodelavci ali stranke nekoga spolno nadlegujejo,
• osebo odpustijo, ko izvedo za njeno spolno usmerjenost,
• kandidata zavrnejo z obrazložitvijo, da je za delo prestar,
• za delo, pri katerem to ni potrebno, zahtevajo »popolno znanje nemščine«, na primer pri delu v skladišču.

Različno obravnavanje zaradi starosti je izjemoma dovoljeno, če ga upravičuje objektiven in sorazmeren zakonit cilj, na primer cilj politike zaposlovanja, uporabljena sredstva pa so primerna in nujna.

Kam se lahko obrneš?

• Gleichbehandlungsanwaltschaft (GAW): nudi svetovanje, pomoč pri pogovorih z delodajalcem in pomoč pri pritožbi pri komisiji. Storitev je brezplačna in zaupna.
• Gleichbehandlungskommission (GBK): preveri, ali je bilo kršeno načelo enakega obravnavanja, in lahko pomaga pri posredovanju. Postopek je brezplačen.
• Arbeits- und Sozialgericht: na delovnem in socialnem sodišču lahko zahtevaš odškodnino ali razveljavitev odpovedi.

Sedež GAW je na Dunaju, regionalne pisarne pa delujejo v Gradcu, Innsbrucku, Celovcu in Linzu. Od julija 2017 obravnavajo vse razloge in področja diskriminacije. Prek spletnega obrazca GAW je mogoče diskriminacijo prijaviti tudi anonimno.

Arbeiterkammer in sindikati svojim članom prav tako svetujejo ter lahko v sodnem postopku zagotovijo pravno varstvo.

Za zvezne javne uslužbence veljajo drugačna pravila in pristojni organi, med njimi Bundes-Gleichbehandlungskommission in pooblaščenci za enakost. Za zaposlene v deželah in občinah veljajo posebni deželni predpisi.

Kako poteka postopek pri GBK?

1. Zahtevo lahko vložiš neformalno, tudi z navadnim pismom. Vložijo jo lahko prizadeta oseba, svet delavcev, interesno zastopstvo ali GAW.
2. Senat komisije dejstva razjasni z osebnim zaslišanjem. Praviloma zasliši obe strani skupaj.
3. Udeleženci prejmejo pisni rezultat. Če komisija ugotovi diskriminacijo, odgovorno osebo pozove, naj jo odpravi.

Zahtevo je mogoče kadar koli umakniti, na primer če se stranki medtem dogovorita.

Pogosta vprašanja

Ali mi lahko GBK prisodi odškodnino?

Ne. GBK ne more prisoditi odškodnine. Za to se moraš obrniti na sodišče.

Ali se lahko hkrati obrnem na komisijo in sodišče?

Da. Postopka sta med seboj neodvisna. Sodišče upošteva ugotovitve komisije, vendar jih niso zavezujoče. Če odloči drugače, mora to obrazložiti.

Ali je za postopek pri GBK potreben odvetnik?

Ne. Odvetnik ni potreben, postopek pa je brezplačen.

Kateri senat je pristojen?

Pri diskriminaciji zaradi spola in večkratni diskriminaciji, povezani s spolom, je pristojen I. senat. Pri diskriminaciji na delovnem mestu zaradi etnične pripadnosti, vere, starosti ali spolne usmerjenosti je pristojen II. senat.

Praktični koraki

1. Shrani oglas za delo, pogodbo, plačilne liste, elektronsko pošto, sporočila in druge dokaze.
2. Zapiši datume, kraje, udeležence in natančne izjave oziroma dogodke.
3. Za zaupno in brezplačno začetno svetovanje se obrni na GAW.
4. Če želiš preverjanje diskriminacije, vloži neformalno zahtevo pri GBK.
5. Če zahtevaš odškodnino ali razveljavitev odpovedi, se obrni na Arbeits- und Sozialgericht; pomoč lahko poiščeš tudi pri Arbeiterkammer ali sindikatu.

Ta članek je pripravljen na podlagi javno dostopnih virov in ne predstavlja pravnega svetovanja. Za konkretno zadevo se obrni na odvetnika, pravnega strokovnjaka, Arbeiterkammer, sindikat ali pristojni organ.

Vir: oesterreich.gv.at