13. in 14. plača v Avstriji: kako delujeta posebni izplačili?

Posodobljeno: 2026-10-26
13. in 14. plača v Avstriji: kako delujeta posebni izplačili?

V Avstriji mnogi zaposleni poleg mesečne plače prejmejo še dve posebni izplačili, ki ju v vsakdanjem jeziku imenujemo 13. in 14. plača. Vendar ti izplačili nista samodejna: upravičenost, višino in datum izplačila določajo drugi predpisi, ne splošni zakon. Spodaj je povzetek sistema za leto 2026.

Na kratko

Kaj so posebna izplačila (Sonderzahlungen)?

Posebno izplačilo je posebna oblika plačila za delo. Za razliko od rednih prejemkov (laufende Bezüge) se ne izplačuje mesečno oziroma pri fizičnih delavcih tedensko, temveč v daljših časovnih razmikih. Z davčnega vidika se imenuje »drug prejemek« (sonstige Bezüge).

Najpogostejši obliki sta:

Dodatek za dopust se običajno imenuje 13. plača, božičnica pa 14. plača.

Med posebna izplačila lahko med drugim spadajo tudi delež pri dobičku (Gewinnanteile), bilančni dodatek (Bilanzgeld), jubilejno izplačilo (Jubiläumsgeld), dodatek za inventuro (Inventurgeld), izredna nagrada, odpravnina (Abfertigung) in posebna izplačila upokojencem. Pri premijah, provizijah (Provisionen) in bilančnem dodatku pa ni mogoče samodejno sklepati, da gre za posebno izplačilo. Za vsako vrsto veljajo posebni pogoji.

Kdo je upravičen do 13. in 14. plače?

V Avstriji ni zakona, ki bi na splošno določal pravico do 13. in 14. plače. Pravico lahko določajo:

  1. kolektivna pogodba (Kollektivvertrag) za določeno panogo,
  2. podjetniški dogovor (Betriebsvereinbarung),
  3. individualna pogodba o zaposlitvi (Arbeitsvertrag).

Najprej preverite kolektivno pogodbo, ki velja za vaše delovno mesto. Če kolektivna pogodba ne velja, je lahko vprašanje urejeno v pogodbi o zaposlitvi. Ti dokumenti običajno določajo tudi višino in rok izplačila.

Kolikšen je znesek?

Enotnega zneska ni. Višino določajo kolektivna pogodba, podjetniški dogovor ali pogodba o zaposlitvi, zato se lahko med panogami in delodajalci precej razlikuje.

Pri izračunu dodatka za dopust in božičnice se običajno izhaja iz mesečne plače oziroma mesečnega dohodka. Ali se upoštevajo redno opravljene nadure in premije, mora določati kolektivna pogodba ali pa se je treba o tem posebej dogovoriti.

Kdaj se izplačata?

Enotnega datuma ni, saj ga določajo kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi. V praksi se najpogosteje uporabljajo naslednji termini:

Kako se obdavčita 13. in 14. plača?

Posebna izplačila se davčno obravnavajo drugače kot redna plača, kar je za zaposlenega praviloma ugodneje.

Če se med letom izplača še eno posebno izplačilo in letna šestina zaradi tega preseže 2.100 evrov, lahko postanejo obdavčena tudi že prejeta posebna izplačila.

Pri socialni varnosti ni posebne ugodnosti: posebna izplačila so obremenjena s prispevki za socialno varnost.

Pomembno: navedeni davčni zneski so bili nazadnje posodobljeni 25. maja 2022. Za aktualne vrednosti v letu 2026 je treba preveriti veljavne podatke.

Začetek ali konec zaposlitve med letom

Pravica do 13. in 14. plače je povezana z delovnim oziroma obračunskim letom. Če se zaposlitev začne ali konča med letom, pripada sorazmerni (aliquot) del posebnega izplačila.

Celoten znesek pripada praviloma le, če je delovno razmerje trajalo celotno koledarsko ali poslovno leto. Morebitne klavzule o vračunavanju oziroma vračilu (Rückverrechnungsklauseln) ureja kolektivna pogodba. Če kolektivna pogodba tega ne določa, se posebno izplačilo obračuna glede na trajanje delovnega razmerja.

Pogosta vprašanja

Ali mora delodajalec obvezno izplačati 13. in 14. plačo?

Ne na podlagi splošnega zakona. Izplačilo je obvezno, če ga določa veljavna kolektivna pogodba, podjetniški dogovor ali pogodba o zaposlitvi.

Katera je 13. in katera 14. plača?

Dodatek za dopust je 13. plača, božičnica pa 14. plača. Obe spadata med posebna izplačila (Sonderzahlungen).

Ali sta 13. in 14. plača neobdavčeni?

Ne v celoti. Prvih 620 evrov je obdavčenih z 0 odstotki, preostanek pa z ugodnejšo stopnjo. Pri letni šestini do 2.100 evrov se ugodni davek ne odtegne. Prispevki za socialno varnost se kljub temu plačajo.

Ali pripada posebno izplačilo tudi ob odpovedi?

Če kolektivna pogodba ne določa drugače, pripada sorazmerni del glede na trajanje delovnega razmerja.

Praktični koraki

  1. Na plačilni listi ali v pogodbi preverite, katera kolektivna pogodba (Kollektivvertrag) velja za vaše delovno mesto.
  2. Preverite, ali pogodba ali podjetniški dogovor določa 13. in 14. plačo, njuno višino ter datum izplačila.
  3. Ugotovite, ali se pri izračunu upoštevajo nadure, premije ali drugi redni prejemki.
  4. Če ste se zaposlili ali odšli med letom, preverite sorazmerni (aliquot) obračun in morebitne klavzule (Rückverrechnungsklauseln).
  5. Pri davčnem obračunu upoštevajte, da se lahko davčne meje spremenijo; aktualne vrednosti za leto 2026 preverite pri pristojnem davčnem ali delovnopravnem strokovnjaku.

Informacije temeljijo na virih usp.gv.at, oesterreich.gv.at in ams.at ter niso pravno ali davčno svetovanje. Za konkreten primer se obrnite na ustreznega strokovnjaka.

Podobni vodniki

Delo in davki

Dohodnina v Avstriji 2026 in 2027: davčni razredi, neobdavčeni znesek in izračun

Avstrijska Einkommensteuer se obračunava progresivno, po več davčnih razredih. Preverite meje za leti 2026 in 2027 ter najpomembnejše olajšave.

Delo in davki

Odpravnina v Avstriji 2026: kako deluje Abfertigung neu

Sistem Abfertigung neu v Avstriji temelji na mesečnih vplačilih delodajalca v BV-Kasse. Pri menjavi zaposlitve se privarčevani znesek ne izgubi, izplačilo pa je odvisno od pogojev prenehanja delovnega razmerja.

Delo in davki

Pri delu na daljavo iz tujine za avstrijsko podjetje lahko nastanejo težave

Čezmejno delo na daljavo je pravno in administrativno zapleteno. Po spremembah od 1. julija 2022 je brez posebnega dogovora praviloma dovoljen le en dan dela od doma na teden.

Delo in davki

Za kaj se uporablja aplikacija AK Zeitspeicher?

AK Zeitspeicher, aplikacija organizacije Arbeiterkammer (AK), pomaga zaposlenim natančno beležiti delovni čas, nadure in druge dejavnosti.