Študentsko, poletno delo in praksa v Avstriji (Ferialjob, Ferialpraxis)

Poletno delo in strokovna praksa v Avstriji nista ista oblika dela. Glede na to, ali gre za pravega praktikanta, poletnega zaposlenega ali prostovoljnega praktikanta, veljajo različna pravila glede plačila in zavarovanja. Spodaj so zbrane najpomembnejše informacije za leto 2026.

Pri kateri starosti lahko poleti delate v Avstriji?

Za poletno delo (Ferialjob) morata biti izpolnjena dva pogoja:

• dopolniti morate 15 let;
• končati morate splošno obvezno šolanje (allgemeine Schulpflicht).

Obvezno šolanje se konča po zaključku devetega šolskega razreda (neunte Schulstufe), in sicer s prvim dnem glavnih poletnih počitnic (Hauptferien).

Pomembna podrobnost: če oseba dopolni 15 let še pred začetkom poletnih počitnic po devetem razredu, se po zakonu o zaposlovanju otrok in mladostnikov (Kinder- und Jugendlichen-Beschäftigungsgesetz, KJBG) do začetka počitnic še vedno šteje za otroka. Kot mladostnik se šteje šele z začetkom počitnic in šele takrat lahko začne opravljati poletno delo.

Kaj velja za osebe, mlajše od 15 let?

Oseba, mlajša od 15 let, ki je že izpolnila obvezno šolanje, se lahko zaposli samo v naslednjih oblikah:

1. vajeniško razmerje (Lehrverhältnis);
2. posebna praksa za nadomeščanje učne snovi, ki je med šolskim letom ni bilo mogoče obravnavati;
3. obvezna praksa pod pogoji, določenimi v zakonu o organizaciji šolstva (Schulorganisationsgesetz);
4. delna poklicna kvalifikacija (Teilqualifizierung) ali podaljšano vajeništvo (verlängerte Lehre).

V teh primerih veljajo pravila KJBG za mladostnike, čeprav se te osebe v smislu zakona še vedno štejejo za otroke.

Praksa, poletno delo in prostovoljno pripravništvo: kakšna je razlika?

V Avstriji je treba razlikovati med tremi položaji:

• Pravi strokovni praktikant (echter Ferialpraktikant): praviloma ne prejme plačila ali nedenarne ugodnosti; zaščiten je samo z nezgodnim zavarovanjem.
• Poletni zaposleni oziroma poletni delavec (Ferialangestellte, Ferialarbeiter): prejme plačilo v skladu s kolektivno pogodbo. Polno zavarovanje velja, če dohodek presega mejo za delo z majhnim obsegom (Geringfügigkeitsgrenze).
• Prostovoljni praktikant (Volontär): ne prejme plačila, niti žepnine, zavarovan pa je za primer nezgode.

Polno zavarovanje vključuje zdravstveno, nezgodno, pokojninsko in zavarovanje za primer brezposelnosti.

Kdaj gre za »pravo« strokovno prakso?

Pravi strokovni praktikant je dijak ali študent, ki opravlja prakso, predpisano ali običajno v okviru učnega načrta oziroma študijskega programa, in zanjo ne prejme plačila. Značilne lastnosti so:

• dokazljivo je vpisan v določeno izobraževalno smer in pri podjetju opravlja delo, povezano s to smerjo;
• praksa je namenjena učnim ciljem izobraževanja, njeno trajanje pa je povezano z izobraževalnimi predpisi;
• oseba nima osebne obveznosti opravljati dela, ni podrejena navodilom in nadzoru ter ni vključena v organizacijo podjetja;
• v ospredju je učenje, ne delovni učinek.

Takšno prakso je mogoče opravljati vse leto, ne samo poleti. Nezgodno zavarovanje velja v okviru zakonskega zavarovanja za dijake in študente, brez prijave v socialno zavarovanje in brez plačila prispevkov delodajalca.

Pozor: če praktikant dejansko dela kot zaposleni, je osebno in ekonomsko odvisen od delodajalca ali zaradi prejetega plačila oziroma žepnine postane zavezan za dohodnino od plače, ga je treba prijaviti v socialno zavarovanje.

Ali za prakso pripada plačilo, je običajno odvisno od dogovora med praktikantom in delodajalcem, razen če kolektivna pogodba (Kollektivvertrag) izrecno določa drugače.

Posebno pravilo za hotelirstvo in gostinstvo

V hotelirstvu in gostinstvu (Hotel- und Gastgewerbe) praksa vedno vzpostavi delovno razmerje. Pri obvezni praksi prostovoljno pripravništvo ni mogoče. Praktikantu pripada najmanj plačilo po kolektivni pogodbi, obračunan pa mora biti kot delavec ali uslužbenec.

Kdo je prostovoljni praktikant (Volontär)?

Prostovoljni praktikant je oseba, ki želi predvsem razširiti in uporabiti teoretično znanje v podjetju, brez obveznosti opravljanja dela in brez plačila. Ni vezana na eno konkretno delovno nalogo, položaj pa je predvsem v njeno korist.

Če prejme kakršno koli plačilo, gre že za delovno razmerje. Pravega prostovoljnega praktikanta je treba neposredno prijaviti pri Allgemeine Unfallversicherungsanstalt (AUVA), torej pri avstrijskem zavodu za nezgodno zavarovanje.

Kje iskati poletno delo ali prakso?

• V šoli: učitelji lahko poznajo primerna prosta mesta ali podjetja, ki iščejo praktikante.
• Pri AMS: avstrijska služba za trg dela ponuja tudi svetovanje in coaching za mlade pri iskanju zaposlitve.
• Na zaposlitvenih portalih: med možnostmi so LOGO Jobbörse, akzente Jugendinfo Salzburg, praksa pri FFG, StudentJob in praktikum.info.
• Na Evropskem mladinskem portalu: tam so objavljeni informacije o delu, praksah in mednarodnih priložnostih.

Za prijavo je koristen urejen življenjepis v avstrijskem oziroma nemškem formatu.

Pogosta vprašanja

Ali je obvezna strokovna praksa plačana?

Pravi praktikant praviloma ne prejme plačila. Ali bo plačan, je običajno stvar dogovora, razen če kolektivna pogodba določa drugače. V gostinstvu in hotelirstvu pripada najmanj plačilo po kolektivni pogodbi.

Ali je prakso mogoče opravljati samo poleti?

Ne. Strokovno prakso je mogoče opravljati vse leto.

Ali sem med poletnim delom zavarovan?

Kot poletni zaposleni ste polno zavarovani, če vaš dohodek presega mejo za delo z majhnim obsegom (Geringfügigkeitsgrenze). Pravi praktikant in prostovoljni praktikant sta zavarovana za primer nezgode.

Praktični koraki pred začetkom dela

1. Preverite, ali ste dopolnili 15 let in končali splošno obvezno šolanje.
2. Od delodajalca zahtevajte pisni opis dela in pojasnilo, ali gre za Ferialjob, Ferialpraxis ali Volontariat.
3. Preverite, ali za vas velja kolektivna pogodba (Kollektivvertrag) in kakšno plačilo določa.
4. Pred začetkom razjasnite vrsto zavarovanja ter kdo bo izvedel potrebno prijavo.
5. Če delo vključuje redna navodila, nadzor in osebno delovno obveznost, preverite, ali gre v resnici za delovno razmerje.
6. Pripravite življenjepis v nemščini in se prijavite pri šoli, AMS ali na ustreznih zaposlitvenih portalih.

Ta članek temelji na javno dostopnih informacijah in ne predstavlja pravnega, davčnega ali drugega strokovnega svetovanja. Za konkreten primer se obrnite na pristojnega strokovnjaka. Vir: oesterreich.gv.at.