Zunajzakonska skupnost v Avstriji: stanovanje, premoženje in dedovanje v letu 2026

V Avstriji veliko parov živi skupaj brez sklenitve zakonske zveze. Vendar je nicht eheliche Lebensgemeinschaft pravno večinoma neformalna skupnost, zato je pri stanovanju, skupno pridobljenem premoženju in dedovanju zagotovljene precej manj samodejne zaščite kot zakoncem.

V nadaljevanju so zbrane najpomembnejše informacije za leto 2026.

Na kratko

• Med zunajzakonskima partnerjema ni zakonske obveznosti preživljanja in ni posebne družinskopravne delitve premoženja.
• Od 1. januarja 2017 lahko zunajzakonski partner deduje, vendar mu ne pripada nujni delež (Pflichtteil).
• Če sta najmanj tri leta živela v skupnem gospodinjstvu, lahko preživeli partner še eno leto ostane v stanovanju pokojnega.
• Pri najemnem stanovanju lahko partner pod določenimi pogoji po smrti glavnega najemnika vstopi v najemno pogodbo.
• S pisno partnersko pogodbo (Partnerschaftsvertrag) je mogoče številna vprašanja urediti vnaprej.

Kaj šteje kot zunajzakonska skupnost v Avstriji?

O zunajzakonski skupnosti govorimo, ko dve neporočeni osebi dalj časa živita v stanovanjski, gospodarski in intimni skupnosti. Skupni naslov ni nujen: skupnost lahko obstaja tudi, če imata partnerja zaradi službe ločena naslova.

Zunajzakonska partnerja nimata enakih obveznosti kot zakonca, na primer obveznosti zvestobe ali preživljanja. Pravila za registrirano partnersko skupnost (eingetragene Partnerschaft), na primer glede dedovanja, preživljanja in socialnega zavarovanja, se na zunajzakonska partnerja ne uporabljajo.

Skupno življenje je mogoče dokazovati tudi s prijavo prebivališča oziroma obrazcem Meldezettel.

Najemno stanovanje: kdo lahko ostane po koncu zveze?

Pravni položaj je odvisen od tega, na kateri podlagi oseba uporablja stanovanje.

• Oba sta glavna najemnika (Hauptmieter): oba imata enake pravice in obveznosti. Če se ne moreta dogovoriti, odloči civilno sodišče, pri čemer upošteva nujnost stanovanjske potrebe in interese skupnih otrok.
• Eden je podnajemnik ali živi pri partnerju kot podnajemnik (Untermieter): njegov položaj je odvisen od glavnega najemnika. Če ta odpove najem, podnajemnik praviloma ne more ostati. Glavni najemnik se lahko sklicuje na ugodnejše razloge za odpoved.
• Oseba živi pri partnerju brez prispevanja k stroškom: gre za brezplačno uporabo stanovanja oziroma Bittleihe ali Prekarium.

Zunajzakonskega partnerja brez soglasja najemodajalca ni mogoče dodati v najemno pogodbo. V nasprotju z zakonci zunajzakonski partnerji nimajo možnosti sodne dodelitve stanovanja, zato lahko ob sporu pride do pat položaja.

Skupna lastnina: stanovanje, hiša ali zemljišče

Zunajzakonska partnerja lahko skupaj kupita nepremičnino in se v zemljiško knjigo (Grundbuch) vpišeta v poljubnih solastniških deležih.

• Etažno stanovanje: partnerja lahko pridobita skupno lastnino stanovanja kot skupnost lastnikov (Eigentümerpartnerschaft). V tem primeru sta praviloma vsak po polovici lastnika, posamezni delež pa nihče ne more prodati brez soglasja drugega.
• Druga nepremičnina, na primer hiša ali zemljišče: zunajzakonska partnerja ne moreta vpisati vzajemne prepovedi obremenitve in odsvojitve. Zato lahko vsak brez soglasja drugega razpolaga s svojim deležem.

Ob razhodu lahko eden partner drugega izplača, vendar le na podlagi skupnega dogovora. Če dogovora ni, lahko katerikoli solastnik vloži tožbo za delitev (Teilungsklage). Nepremičnina se nato razdeli ali proda na dražbi, izkupiček pa se razdeli sorazmerno.

Pohištvo, prihranki, darila in dolgovi

Za premoženje skupnega gospodinjstva ni posebnega zakonskega pravila o delitvi. Pri morebitnem vračilu se uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava.

• Pohištvo in gospodinjski predmeti: lastnik je praviloma tisti, ki je predmet kupil. To velja tudi, če drugi partner vodi gospodinjstvo, razen če pogodba določa drugače.
• Gospodinjsko delo: med skupnim življenjem zanj ni mogoče zahtevati plačila. Po razhodu je povračilo mogoče zahtevati le, če to določa partnerska pogodba.
• Bančni račun: denar pripada osebi, na katere ime je račun odprt. Partnerja lahko odpreta tudi skupni račun.
• Darila: partner lahko zahteva vračilo darila le, če je obdarjenec storil kaznivo dejanje ali če je mogoče darilo izpodbijati zaradi zmote.
• Posojilo: do upnika odgovarja vsak, ki je dolžnik ali porok. Če partner odplačuje posojilo za stvar, ki jo uporablja drugi partner, lahko po razhodu zahteva povračilo prihodnjih obrokov, ne pa že plačanih preteklih obrokov.

Dedovanje: kaj dobi partner po smrti drugega?

Od 1. januarja 2017 zunajzakonski partner pri dedovanju ne velja več za popolnoma tujo osebo. Kot zakoniti dedič pa pride do dedovanja šele, če noben drug zakoniti dedič ne pride do zapuščine.

Zunajzakonskemu partnerju ne pripada nujni delež (Pflichtteil). V nasprotju z zakoncema zunajzakonska partnerja prav tako ne moreta skleniti dedne pogodbe (Erbvertrag).

V oporoki (Testament) je partner lahko določen kot upravičenec, vendar nujni delež potomcev in zakonca pokojnega ostane ohranjen. Izplačilo življenjskega zavarovanja, pri katerem je zunajzakonski partner določen kot upravičenec, praviloma ne spada v zapuščino.

Stanovanje po smrti partnerja

• Ostane lahko eno leto v skupnem stanovanju: pred smrtjo sta morala najmanj tri leta živeti v skupnem gospodinjstvu. Gre za zakoniti volil oziroma zapuščinsko pravico do uporabe stanovanja.
• Vstopi lahko v najemno pogodbo: pri najemih, za katere velja MRG, mora obstajati nujna stanovanjska potreba in najmanj tri leta skupnega gospodinjstva ali pa skupna vselitev.
• Dosmrtno prebiva v hiši ali stanovanju pokojnega: to je mogoče le, če je bila v oporoki določena brezplačna pravica užitka ali pravica do bivanja.

Otroci neporočenih staršev so pri dedovanju popolnoma izenačeni z otroki, rojenimi v zakonski zvezi. Za to je potrebno priznanje očetovstva (Vaterschaftsanerkenntnis) ali njegova sodna ugotovitev.

Preživljanje in socialno zavarovanje

Po razhodu zunajzakonski partner praviloma nima pravice do preživljanja. Po smrti partnerja prav tako ne pripadata vdovska pokojnina ali dajatev iz nezgodnega zavarovanja za svojce.

Pri zdravstvenem zavarovanju pa je lahko partner vključen kot sozavarovana oseba, če najmanj deset mesecev živi v skupnem gospodinjstvu z zavarovano osebo ter brezplačno vodi gospodinjstvo ali vzgaja otroka, ki živi v skupnem gospodinjstvu. Zunajzakonsko skupnost je treba prijaviti pri zdravstveni zavarovalnici zavarovane osebe.

Pogosta vprašanja

Ali zunajzakonski partner v Avstriji samodejno deduje?

Le v primeru, ko noben drug zakoniti dedič ne pride do zapuščine. V oporoki pa je partner lahko določen kot upravičenec.

Ali mora biti partnerski dogovor sklenjen pisno?

To ni obvezno, vendar je zaradi dokazovanja dogovorov priporočljiva pisna pogodba. Pripravi jo lahko notar ali odvetnik. Pogodbe so praviloma obdavčene z dajatvijo.

Kaj se zgodi s skupnim stanovanjem, če se partnerja ne moreta dogovoriti?

Pri skupnem najemnem stanovanju odloči civilno sodišče. Pri skupni lastnini hiše ali zemljišča lahko katerikoli partner vloži tožbo za delitev (Teilungsklage).

Ali zunajzakonskemu partnerju pripada vdovska pokojnina?

Ne. Zunajzakonski partner ni upravičen do dajatve za svojce iz pokojninskega zavarovanja pokojnega partnerja. Vdovske pokojnine tudi ni mogoče izpeljati iz pogodbe o preživljanju med zunajzakonskima partnerjema.

Praktični koraki

1. Preverite, kdo je vpisan kot najemnik stanovanja in kakšen je vaš dejanski pravni položaj: Hauptmieter, Untermieter, Bittleihe ali Prekarium.
2. Pri skupnem nakupu nepremičnine se dogovorite o lastniških deležih in preverite vpis v Grundbuch.
3. Za pohištvo, večje nakupe, prihranke, posojila in prispevke k skupnemu gospodinjstvu shranjujte račune in pisne dogovore.
4. Razmislite o sklenitvi pisne pogodbe Partnerschaftsvertrag, ki jo pripravi notar ali odvetnik.
5. Če želite partnerju zagotoviti premoženje po smrti, uredite oporoko (Testament) in preverite upravičenca pri življenjskem zavarovanju.
6. Preverite, ali so izpolnjeni pogoji za vključitev partnerja v zdravstveno zavarovanje, ter skupnost prijavite pri pristojni zdravstveni zavarovalnici.
7. Pri sporu o stanovanju, lastnini, dedovanju ali pogodbi poiščite individualni nasvet odvetnika ali notarja.

Pomembno: Ta članek temelji na javno dostopnih virih in ne predstavlja pravnega, zdravstvenega ali drugega strokovnega svetovanja. Uporaba informacij je na lastno odgovornost. Za konkreten primer se obrnite na odvetnika, notarja ali drugega pristojnega strokovnjaka.

Vir: oesterreich.gv.at