Laik kot sodnik v Avstriji: porotniki in sodniki porotniki

V Avstriji o najtežjih kazenskih zadevah ne odločajo samo poklicni sodniki. Pri sojenju sodelujejo tudi naključno izbrani državljani, imenovani laiki kot sodniki (Laienrichter). Nastopajo kot sodniki porotniki (Schöffen) ali porotniki (Geschworene). V nadaljevanju so pojasnjeni pogoji, obveznosti, nadomestila in možnosti oprostitve.

Kaj pomeni funkcija laika kot sodnika?

Avstrijska ustava predvideva sodelovanje ljudstva pri izvrševanju sodstva. Zato pri kaznivih dejanjih, za katera grozi posebno huda kazen, na primer pri umoru ali nekaterih političnih kaznivih dejanjih, sodelujejo tudi državljani brez pravne izobrazbe.

Laiki kot sodniki so tako kot poklicni sodniki vezani na zakon. Na glavni obravnavi (Hauptverhandlung) lahko postavljajo vprašanja obdolžencu, pričam in izvedencem. V preiskovalnem postopku ne sodelujejo. Pred sodiščem morajo priseči.

Pravne izkušnje niso potrebne. Pri obravnavi so prisotni poklicni sodniki, ki pomagajo in odgovarjajo na vprašanja.

Razlika med sodnikom porotnikom in porotnikom

V Avstriji obstajata dve obliki sodelovanja laikov:

• Sodišče s sodniki porotniki (Schöffengericht): praviloma ga sestavljajo en poklicni sodnik in dva sodnika porotnika. Pri nekaterih posebno hudih zadevah ga sestavljata dva poklicna sodnika in dva sodnika porotnika.
• Porotno sodišče (Geschworenengericht): sestavljajo ga trije poklicni sodniki in osem porotnikov.

Sodnik porotnik (Schöffe)

Sodniki porotniki sedijo za isto mizo kot poklicni sodnik in imajo enako glasovalno pravico. Najprej glasujejo o krivdi, nato po potrebi še o kazni. Sodniki porotniki glasujejo po abecednem vrstnem redu, zatem glasuje poklicni sodnik. Vzdržanje ni mogoče.

Za obsodbo zaradi krivde mora obstajati potrebna večina. Če na primer oba sodnika porotnika glasujeta za oprostitev, poklicni sodnik pa za krivdo, je obdolženec oproščen. O krivdi in kazni odločajo skupaj.

Porotnik (Geschworener)

Porotniki sedijo ločeno na porotni klopi (Geschworenenbank). Glasujejo o pisnih vprašanjih, ki jih pripravijo poklicni sodniki in na katera je mogoče odgovoriti z »da« ali »ne«.

Enoglasnost ni potrebna. Odločitev je sprejeta, če jo podpre najmanj pet od osmih porotnikov. Pri izenačenem rezultatu velja za obdolženca ugodnejše stališče. Odločitev porotnikov (Wahrspruch) ne potrebuje obrazložitve. O kazni nato skupaj odločijo porotniki in poklicni sodniki.

Katere zadeve obravnavajo?

• Schöffengericht: praviloma kazniva dejanja, za katera grozi več kot pet let zapora, če ne spadajo v pristojnost porotnega sodišča.
• Geschworenengericht: posebno huda kazniva dejanja, na primer umor, in nekatera politična kazniva dejanja.

Kdo je lahko laik kot sodnik?

Osnovni pogoji so:

• avstrijsko državljanstvo;
• starost med 25 in 65 let na začetku prvega leta opravljanja funkcije;
• glavno prebivališče (Hauptwohnsitz) v Avstriji;
• znanje nemščine kot jezika sodišča na ravni, ki omogoča spremljanje obravnave.

Izključena je tudi oseba, ki zaradi zdravstvenega stanja ne more opravljati funkcije, ima določeno kazensko preteklost ali je zoper njo uveden postopek zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero grozi več kot šest mesecev zapora.

Kdo zaradi poklica ne more opravljati funkcije?

Med izključenimi so med drugim sodniki, državni tožilci, notarji, odvetniki in njihovi pripravniki, duhovniki in redovniki, člani parlamenta in vlade ter zaposleni na zveznih ministrstvih za notranje zadeve in pravosodje, na primer policisti. Drugi javni uslužbenci lahko opravljajo funkcijo laika kot sodnika.

Kako poteka izbor in vabilo?

Izbor poteka naključno iz volilnega imenika (Wählerevidenz). Seznam izbranih oseb je objavljen na občini ali v magistratu. Pristojni okrajni upravni organ nato obvesti prizadete osebe.

Na konkretno glavno obravnavo vas sodišče povabi s priporočenim vročenim pismom (RSa-Brief).

Katere so obveznosti?

Če se brez zakonitega razloga ne udeležite obravnave, vam lahko izrečejo denarno kazen do 1.000 evrov in naložijo povračilo stroškov zaradi preložene ali neuspešne obravnave.

Izjema je dokazano neodvrnljivo dejstvo, na primer nesreča ali bolezen. Delovne obveznosti same po sebi niso tak razlog.

Vsebina posvetovanja in glasovanja je zaupna. O njej ne smete govoriti z zunanjimi osebami ali mediji. Kršitev dolžnosti varovanja skrivnosti ima lahko kazenskopravne posledice.

Kaj pripada laiku kot sodniku?

Funkcija je častna in zanjo ne prejemate plačila. Povrnejo pa se potni in nastanitveni stroški ter izpad dohodka, ki nastane zaradi opravljanja funkcije.

Zaposlenim praviloma pripada nadaljevanje izplačevanja plače v razmerju do delodajalca, zato pri njih običajno ne nastane dejanski izpad dohodka.

Kdaj lahko zaprosite za oprostitev?

Vlogo za oprostitev (Befreiungsantrag) lahko vložite, če:

• bi funkcija za vas ali drugo osebo pomenila nesorazmerno osebno ali gospodarsko breme, na primer zaradi bolezni;
• bi bila resno ogrožena javna korist;
• ste v zadnjih dveh letih že izpolnili dolžnost laika kot sodnika.

O vlogi glede na čas vložitve odloča okrajni upravni organ, predsednik deželnega sodišča ali sodnik, ki vodi postopek. Čim prej se obrnite na organ, ki vas je obvestil ali povabil.

Če ne izpolnjujete osnovnega pogoja, na primer starostnega pogoja, ne vložite prošnje za oprostitev, temveč ugovor (Einspruch).

Pogosta vprašanja

Ali je lahko laik kot sodnik oseba brez avstrijskega državljanstva?

Ne. Funkcijo lahko opravlja samo avstrijski državljan.

Ali so službene obveznosti dovolj za izostanek?

Ne. Delovni čas ni neodvrnljivo dejstvo. Pri neupravičenem izostanku je lahko izrečena denarna kazen.

Kaj storiti, če poznate obdolženca?

Osebni odnos, na primer sorodstvo ali prijateljstvo, pa tudi vloga oškodovanca, priče ali izvedenca je razlog za izločitev. To morate takoj sporočiti predsedniku deželnega sodišča ali sodniku, ki vodi obravnavo.

Ali je mogoče izpodbijati odločitev porotnikov o krivdi?

Praviloma ne. Sodbo je mogoče izpodbijati zaradi procesne napake, višine kazni ali civilnopravnih zahtevkov.

Praktični koraki ob prejemu obvestila

1. Preverite, ali izpolnjujete vse pogoje, zlasti avstrijsko državljanstvo, starost in glavno prebivališče.
2. Pozorno preberite obvestilo pristojnega organa in vabilo sodišča (RSa-Brief).
3. Če se obravnave ne morete udeležiti ali obstaja razlog za izločitev, takoj stopite v stik z navedenim organom ali sodiščem.
4. Za oprostitev vložite Befreiungsantrag; če osnovnega pogoja ne izpolnjujete, vložite Einspruch.
5. Na obravnavo prinesite vabilo in upoštevajte navodila sodišča.
6. Po obravnavi o posvetovanju in glasovanju ne razkrivajte informacij tretjim osebam ali medijem.

Informacije temeljijo na javno dostopnih virih, med drugim na portalu oesterreich.gv.at, in niso pravno svetovanje. Za presojo konkretnega primera se obrnite na odvetnika ali drugega pravnega strokovnjaka.