Zgodovina in pomen avstrijske zastave
Avstrijska državna zastava, v nemščini Flagge Österreichs, je sestavljena iz treh vodoravnih pasov: rdečega, belega in rdečega. Ni le simbol avstrijske identitete, temveč tudi eden najstarejših še vedno uporabljanih državnih simbolov na svetu. Njena prva dokumentirana uporaba sega v leto 1230, njene korenine pa so tesno povezane z dinastijo Babenbergov.
Avstrijska ustava ne določa natančnega odtenka barv zastave. V praksi se najpogosteje uporablja rdeča barva Pantone 186 C.
Začetki avstrijske zastave
Izvor avstrijske zastave je povezan z grbom srednjeveške dinastije Babenbergov, na katerem je bil srebrn pas na rdečem polju. Natančen izvor ni povsem jasen. Verjetno so barve najprej uporabljali mejni grofje Štajerske iz plemiške družine Otakar, ki naj bi jih prevzeli od koroškega vojvode Adalbera.
Mejni grof Babenbergov Leopold III. je bil že leta 1105 upodobljen s ščitom s tremi pasovi. Ta podoba velja za predhodnico današnje avstrijske zastave.
Leta 1192 je po smrti zadnjega vojvode iz rodbine Otakar Štajersko podedoval babenberški vojvoda Leopold V. Po navedbah zgodovinarja iz 18. stoletja Chrysostomusa Hanthalerja je njegov vnuk Friderik II., zadnji babenberški vojvoda, leta 1230 oblikoval nov rdeče-belo-rdeči grb, da bi poudaril svojo avtonomijo.
Tribarvna zasnova je bila prvič dokumentirana na listini, izdani 30. novembra 1230. Srednjeveški kronist Jans der Enikel je zapisal tudi, da se je vojvoda leta 1232 na slovesnosti pojavil v rdeče-belo-rdečih oblačilih, kar je dodatno utrdilo pomen teh barv.
Legenda in zgodovinska dejstva
Po zanimivi legendi naj bi barve zastave nastale po bojih vojvode Leopolda V. pri obleganju Akre. Po bitki naj bi bil njegov bel plašč povsem prekrit s krvjo. Ko je snel pas, je tkanina pod njim ostala neokrnjena, zato se je pokazala rdeče-belo-rdeča kombinacija. Pogled naj bi ga tako navdušil, da je barvno shemo sprejel za svojo zastavo. Ta dogodek je bil dokumentiran že leta 1260.
Zgodovinska razlaga je bolj zapletena. Bojna zastava Svetega rimskega cesarstva je bila med križarskimi pohodi srebrn križ na rdečem polju, kar je bilo zelo podobno poznejšemu avstrijskemu grbu. Ta znak se je pozneje pojavil tudi na zastavi Dunaja, avstrijske prestolnice.
Od Rudolfa Habsburškega in pogodbe iz Rheinfeldna iz leta 1283 je bila rdeče-belo-rdeča kombinacija široko razumljena kot avstrijska barva. Uporabljala jo je tudi vladajoča dinastija Habsburžanov.
Črno-rumena in rdeče-belo-rdeča zastava
Kljub temu je bila do leta 1918 kot državna zastava avstrijske habsburške monarhije, pozneje Avstrijskega cesarstva in Avstrijsko-ogrske monarhije uporabljena črno-rumena zastava. Ti barvi sta bili barvi habsburške družine in sta deloma izhajali iz zastave Svetega rimskega cesarstva.
Od vladavine cesarja Jožefa II. je avstrijska, pozneje pa tudi avstrijsko-ogrska mornarica uporabljala pomorsko zastavo, zasnovano na rdeči, beli in rdeči barvi. Dopolnjeval jo je ščit v podobnih barvah.
Obe zastavi sta prenehali veljati z razpadom Avstrijsko-ogrske monarhije leta 1918. Novo ustanovljena Nemška Avstrija je za svojo državno zastavo sprejela tribarvno rdeče-belo-rdečo zastavo.
Praktični koraki za razumevanje simbola
- Zapomnite si osnovno zasnovo: dva rdeča pasova z belim pasom na sredini.
- Pri zgodovinskem kontekstu ločujte med rdeče-belo-rdečo avstrijsko barvno kombinacijo ter črno-rumeno zastavo habsburške monarhije, ki se je uporabljala do leta 1918.
- Upoštevajte, da avstrijska ustava ne določa natančnega odtenka barv; v običajni uporabi se uporablja rdeča Pantone 186 C.
- Pri razlagi izvora razlikujte med legendo o plašču Leopolda V. in dokumentiranimi zgodovinskimi omembami, ki segajo do leta 1230.