Invalidska in pokojnina zaradi nezmožnosti za delo v Avstriji 2026

Če zaradi zdravstvenih razlogov trajneje ne morete delati, v Avstriji prvi korak praviloma ni pokojnina, temveč rehabilitacija. V nadaljevanju so zbrane najpomembnejše informacije o invalidski pokojnini, potrebni zavarovalni dobi in dovoljenem zaslužku v letu 2026.

Na kratko

• Vloga za pokojnino se praviloma obravnava tudi kot vloga za rehabilitacijo.
• Osebe, rojene 1. januarja 1964 ali pozneje, lahko pokojnino prejmejo le ob trajni nezmožnosti za delo; sicer pridejo v poštev rehabilitacijski prejemek ali prejemek za prekvalifikacijo.
• Osnovno pravilo zahteva 180 mesecev plačevanja prispevkov ali 300 mesecev zavarovanja.
• V letu 2026 je mogoče brez zmanjšanja pokojnine zaslužiti do 551,10 evra mesečno.
• Zoper zavrnilno odločbo je mogoče tožbo vložiti v roku treh mesecev.

Kaj pomenijo nemški izrazi?

Avstrijska zakonodaja uporablja različna poimenovanja glede na poklicni status:

• Za fizične delavce velja pojem invalidnosti (Invalidität) po zakonu ASVG; pokojnina se imenuje Invaliditätspension.
• Za zaposlene (Angestellte) velja poklicna nezmožnost (Berufsunfähigkeit) po zakonu ASVG; pokojnina se imenuje Berufsunfähigkeitspension.
• Za samozaposlene in kmete velja nezmožnost pridobivanja dohodka (Erwerbsunfähigkeit) po zakonih GSVG in BSVG; pokojnina se imenuje Erwerbsunfähigkeitspension.

Kdo je lahko upravičen do invalidske pokojnine?

Pravica praviloma obstaja, če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:

• zdravstveno stanje je povzročilo zmanjšano delovno zmožnost oziroma nezmožnost pridobivanja dohodka,
• izpolnjena je zahtevana čakalna oziroma zavarovalna doba (Wartezeit),
• poklicna rehabilitacija ni mogoča, smiselna ali razumna,
• še niso izpolnjeni pogoji za starostno pokojnino, razen pri Korridorpension.

Zmanjšanje delovne zmožnosti se ugotavlja z zdravniškim pregledom. Delavci in zaposleni se štejejo za invalide, če je njihova delovna zmožnost manjša od polovice zmožnosti zdrave osebe s primerljivo izobrazbo.

Poklicno varstvo (Berufsschutz): velja, če je oseba v zadnjih 15 letih najmanj 90 mesecev obveznega zavarovanja oziroma 7,5 leta delala v pridobljenem ali priučenem poklicu oziroma kot zaposlena oseba.

Za osebe, starejše od 50 let, obstaja tudi posebna ureditev zaradi posebne stiske (Härtefallregelung). Eden od primerov je najmanj 12 mesecev neposredne brezposelnosti ter 360 mesecev zavarovanja, od tega 240 mesecev plačevanja prispevkov.

Po 60. letu velja varstvo dejavnosti (Tätigkeitsschutz). To varstvo se nanaša na osebo, ki zaradi zdravstvenega stanja ne more več opravljati dela, ki ga je opravljala najmanj 120 mesecev v zadnjih 180 mesecih.

Za samozaposlene in kmete veljajo glede nezmožnosti pridobivanja dohodka različna pravila, odvisna od starosti.

Rehabilitacija pred pokojnino

Vloga se praviloma obravnava predvsem kot vloga za rehabilitacijo. Namen je vrnitev na trg dela. Poklicna rehabilitacija ne sme voditi »navzdol«: prekvalifikacija za delo, ki zahteva bistveno nižjo raven usposobljenosti, je mogoča le s soglasjem osebe.

V času rehabilitacije praviloma pripada prehodni prejemek (Übergangsgeld) v višini pokojnine.

Osebe, rojene 1. januarja 1964 ali pozneje

Pri delavcih in zaposlenih se namesto časovno omejene pokojnine izplača eden od naslednjih prejemkov:

• Rehabilitacijski prejemek (Rehabilitationsgeld) izplačuje ÖGK, če se pričakuje, da bo začasna nezmožnost za delo trajala najmanj šest mesecev. Vključen je tudi primer vodenja (Case-Management), zdravstveno stanje pa se najpozneje po enem letu ponovno preveri.
• Prejemek za prekvalifikacijo (Umschulungsgeld) izplačuje AMS, če je poklicna rehabilitacija smiselna in razumna. Zahtevek je treba pri AMS vložiti v štirih tednih; sicer prejemek pripada šele od dneva vložitve.

Pri osebah, rojenih prej, se v primeru, ki ni trajen, dodeli časovno omejena pokojnina za največ dve leti. Na zahtevo jo je mogoče podaljšati. Če je zahteva za podaljšanje vložena v treh mesecih po prenehanju, se izplačevanje ne prekine.

Koliko zavarovalne dobe je potrebno?

Čakalna doba je ne glede na starost izpolnjena, če je na odločilni dan (Stichtag) dosežena ena od naslednjih zahtev:

• 180 mesecev plačevanja prispevkov oziroma 15 let, ali
• 300 mesecev zavarovanja oziroma 25 let.

Veljajo tudi posebna pravila:

• pred 50. rojstnim dnem: 60 mesecev zavarovanja v zadnjih 120 koledarskih mesecih,
• če je nezmožnost za delo nastopila pred 27. rojstnim dnem: najmanj šest mesecev zavarovanja.

Po 50. letu se petletna zahteva z vsakim dodatnim mesecem starosti poveča za en mesec, vendar največ do 180 mesecev. Tudi opazovano obdobje se povečuje za dva meseca, največ do 360 mesecev. Oseba, ki se upokoji pri 52 letih, mora imeti 84 mesecev zavarovanja v zadnjih 168 koledarskih mesecih.

Čakalna doba ni potrebna, če je nezmožnost za delo posledica nezgode pri delu, poklicne bolezni ali službene nezgode v zvezni vojski (Bundesheer). Šolska in študijska obdobja se upoštevajo samo, če so bili zanje plačani prispevki.

Koliko lahko zaslužite ob pokojnini v letu 2026?

Pokojnina se ne spremeni, če zaslužek ne preseže meje za manjši dohodek (Geringfügigkeitsgrenze), ki v letu 2026 znaša 551,10 evra mesečno.

Če je zaslužek višji in skupni bruto znesek pokojnine ter zaslužka preseže 1.599,99 evra, se izplačuje le delna pokojnina (Teilpension):

• od 1.599,99 evra do 2.400,09 evra skupnega mesečnega dohodka: zmanjšanje pokojnine za 30 %,
• nad 2.400,09 evra do 3.199,99 evra: zmanjšanje za 40 %,
• nad 3.199,99 evra: zmanjšanje za 50 %.

Zmanjšanje ne sme biti višje od zaslužka in ne sme preseči 50 % povečanja pokojnine (Steigerungsbetrag).

Za otroke pripada otroški dodatek (Kinderzuschuss) v višini 29,07 evra mesečno. Izplača se tudi skupaj s 13. in 14. pokojnino.

Kje in kako vložiti zahtevek?

Zahtevek je treba vložiti pri pristojnem nosilcu pokojninskega zavarovanja (Pensionsversicherungsträger) na uradnem obrazcu. Priložite lahko tudi obstoječa zdravniška mnenja. Če zahtevek vložite brez obrazca, je treba obrazec praviloma naknadno dopolniti.

Vlogo je mogoče vložiti elektronsko z uporabo ID Austria ali EU-Login. Zavarovalnica nato izda odločbo (Bescheid).

Zoper odločbo je mogoče od njene vročitve v treh mesecih vložiti tožbo pri pristojnem delovnem in socialnem sodišču (Arbeits- und Sozialgericht).

Pogosta vprašanja

Ali lahko že priznano pokojnino odvzamejo?

Da, če se zdravstveno stanje bistveno izboljša. Moškim je po dopolnjenem 65. letu, ženskam pa po doseženi naraščajoči starostni meji za starostno pokojnino ni več mogoče odvzeti te pokojnine. Takrat je mogoče zahtevati prehod na starostno pokojnino.

Kdaj se pokojnina začne izplačevati?

Praviloma od odločilnega dne, vendar najprej od dneva po prenehanju dejavnosti, ki je povzročila nezmožnost za delo. Izjema velja pri prejemanju dodatka za nego in pomoč (Pflegegeld) tretje ali višje stopnje, ko se dejavnost lahko nadaljuje.

Ali je mogoče zahtevati samo ugotovitev nezmožnosti za delo?

Da. Z ločeno vlogo je mogoče zahtevati ugotovitev, ali obstaja invalidnost oziroma poklicna ali pridobitna nezmožnost. To je namenjeno tudi preverjanju možnosti rehabilitacije.

Kako se upošteva upokojitev pred 60. letom?

Če je odločilni dan pred 60. rojstnim dnem in je bilo pridobljenih manj kot 469 mesecev zavarovanja, se meseci med odločilnim dnem in 60. rojstnim dnem upoštevajo kot meseci zavarovanja, vendar največ do skupno 469 mesecev.

Praktični naslednji koraki

1. Zberite zdravniška mnenja in podatke o dosedanji zavarovalni dobi.
2. Pri pristojnem Pensionsversicherungsträger vložite uradni zahtevek; vloga se praviloma obravnava tudi kot zahtevek za rehabilitacijo.
3. Če vam je ponujena poklicna rehabilitacija, preverite pogoje za Rehabilitationsgeld ali Umschulungsgeld.
4. Če med prejemanjem pokojnine delate, spremljajte mejo 551,10 evra in skupni dohodek.
5. Če prejmete zavrnilno odločbo, upoštevajte trimesečni rok za vložitev tožbe pri Arbeits- und Sozialgericht.

Informacije temeljijo na javno dostopnih virih in niso pravno, zdravstveno ali socialno svetovanje. Za individualno presojo se obrnite na pristojno zavarovalnico, zdravnika, odvetnika ali drugega ustreznega strokovnjaka.

Vir: oesterreich.gv.at