Zdravstveno zavarovanje v Avstriji: ÖGK, BVAEB in SVS

V Avstriji nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja praviloma ne izbirate sami. Odločilna je vrsta dela oziroma dejavnosti, ki jo opravljate. Trije najpomembnejši nosilci so ÖGK, BVAEB in SVS.

Obvezno zavarovanje (Pflichtversicherung) nastane samodejno, ko so izpolnjeni zakonski pogoji, tudi če za to ne veste ali si tega ne želite.

Kateri nosilec zavarovanja vam pripada?

Obvezno zavarovanje je predvsem povezano z dejansko opravljanjem pridobitne dejavnosti. Vrsta vašega dela zato določa, kateri zakon in kateri nosilec zavarovanja se uporabljata.

• ÖGK (Österreichische Gesundheitskasse): zaposleni, svobodni pogodbeni delavci (freie Dienstnehmer), vajenci in domači delavci; praviloma po zakonu ASVG.
• BVAEB (Versicherungsanstalt öffentlich Bediensteter, Eisenbahnen und Bergbau): javni uslužbenci, zaposleni na železnici in v rudarstvu ter nosilci političnih funkcij; praviloma po zakonu B-KUVG.
• SVS (Sozialversicherungsanstalt der Selbständigen): podjetniki, »novi samozaposleni« in vodje kmetijskih gospodarstev; uporabljajo se zakoni GSVG, BSVG in FSVG.

Socialno zavarovanje ima tri veje: zdravstveno, nezgodno in pokojninsko zavarovanje. Če ste obvezno zavarovani v vseh treh vejah, gre za polno zavarovanje (Vollversicherung). Če ste zavarovani v največ dveh vejah, gre za delno zavarovanje (Teilversicherung).

ÖGK: zaposleni in druge skupine

Med zdravstveno zavarovane po zakonu ASVG med drugim spadajo:

• zaposleni (Dienstnehmer) in svobodni pogodbeni delavci,
• vajenci (Lehrlinge),
• prejemniki pokojnine po ASVG, dokler prebivajo v Avstriji,
• prejemniki otroškega varstvenega dodatka (Kinderbetreuungsgeld),
• prejemniki denarnih dajatev iz zavarovanja za primer brezposelnosti.

BVAEB: javna uprava, železnica in rudarstvo

Po zakonu B-KUVG so med drugim zdravstveno in nezgodno zavarovani:

• javni uslužbenci zvezne države, zveznih dežel in občin,
• zvezni pogodbeni uslužbenci (Vertragsbedienstete), če se je njihovo delovno razmerje začelo 1. januarja 1999 ali pozneje,
• pogodbeni uslužbenci zveznih dežel in občin, če se je njihovo delovno razmerje začelo 1. januarja 2001 ali pozneje,
• zaposleni na javnih železnicah in v rudarskih obratih (knappschaftliche Betriebe),
• člani parlamenta in člani vlade.

Sem spadajo tudi prejemniki pokojninskih dajatev na podlagi prejšnjega javnopravnega službenega razmerja.

SVS: podjetniki, svobodni poklici in kmetje

Po zakonu GSVG so zdravstveno in pokojninsko zavarovani zlasti:

• osebe, ki opravljajo dejavnost in so člani Gospodarske zbornice (Wirtschaftskammer, WKO); pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti (Gewerbeberechtigung) hkrati pomeni članstvo v zbornici,
• soustanovitelji oziroma družbeniki družbe OG in komplementarji družbe KG,
• družbeniki-poslovodje družbe GmbH, če je družba članica zbornice,
• »novi samozaposleni« (neue Selbständige), katerih dohodek presega zavarovalni prag.

Vodje kmetijskih gospodarstev so po zakonu BSVG obvezno zavarovani, če vrednost gospodarstva (Einheitswert) znaša najmanj 1.500 evrov. Pri nezgodnem zavarovanju je ta prag 150 evrov.

Kdaj začne veljati obvezno zavarovanje?

Zavarovanje začne veljati, ko so izpolnjeni zakonski pogoji. Pri zaposlenih je to na primer takrat, ko plačilo preseže mejo za zaposlitev z majhnim obsegom (Geringfügigkeitsgrenze). Pri tem ni pomembno, ali za zavarovanje veste ali si ga želite.

• Meja za zaposlitev z majhnim obsegom v letu 2026: 551,10 evra na mesec.
• Zgornja meja zavarovalne osnove (Höchstbeitragsgrundlage) v letu 2026: 6.930 evrov na mesec.

Če vaše plačilo ostane pod mejo 551,10 evra, imate praviloma samo nezgodno zavarovanje. V takem primeru je mogoče prostovoljno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.

Kaj krije zdravstveno zavarovanje?

Nosilec zavarovanja krije stroške storitve, če je ta smotrna in potrebna, vendar največ v obsegu, ki je potreben. Možna sta lastna udeležba (Selbstbehalt) ali doplačilo. Za drage preiskave in zdravila je lahko potrebno dovoljenje glavnega zdravnika (chefärztliche Bewilligung).

Zdravila imajo barvno oznako. Zelena zdravila je mogoče predpisati prosto, rumena pa se povrnejo le pod posebnimi pogoji ali z dovoljenjem glavnega zdravnika.

Med obvezne storitve (Pflichtleistungen), do katerih ste upravičeni, spadajo:

• zdravljenje in bolnišnična oskrba,
• nadomestilo za čas bolezni (Krankengeld), rehabilitacijsko nadomestilo in nadomestilo za ponovno vključevanje po daljši bolniški odsotnosti,
• nadomestilo med nosečnostjo in porodniškim dopustom (Wochengeld),
• ortodontsko zdravljenje, zobozdravstvena oskrba in zobna protetika,
• medicinski pripomočki, na primer očala in ortopedski vložki,
• potni in prevozni stroški.

Do prostovoljnih storitev, kot je zdraviliško zdravljenje (Kur), ni pravne pravice. Pri zdravniku svojo upravičenost praviloma izkazujete z e-card.

Pogosta vprašanja

Ali lahko izberem nosilca zavarovanja?

Ne. Obvezno zavarovanje je povezano z dejansko opravljano pridobitno dejavnostjo, zato vaš nosilec določa vrsta dela.

Kaj lahko storim, če nosilec zavrne obvezno storitev?

Zahtevate lahko odločbo (Bescheid). Zadostuje neformalno pismo z datumom in podpisom, v katerem navedete zavrnjeno storitev. Nosilec ima dva tedna časa, da odločitev obrazloži. Zoper odločbo lahko brezplačno vložite tožbo na delovnem in socialnem sodišču; na Dunaju je to Arbeits- und Sozialgericht Wien.

Ali lahko obiščem katerokoli poslovalnico socialnega zavarovanja?

Da. Prek storitve Allspartenservice se lahko glede katere koli zadeve obrnete na najbližji center za pomoč strankam socialnega zavarovanja.

Ali obstaja brezplačen preventivni pregled za mlade?

Da. Zavarovane osebe, stare od 15 do 17 let oziroma do 18. rojstnega dne, so enkrat letno upravičene do brezplačnega mladinskega zdravstvenega pregleda (Jugendlichenuntersuchung). To velja za zavarovance ÖGK, SVS in BVAEB.

Praktični koraki

1. Preverite, katero delo ali dejavnost opravljate in kateri od nosilcev ÖGK, BVAEB ali SVS je glede na to pristojen.
2. Preverite, ali vaše mesečno plačilo presega mejo 551,10 evra v letu 2026.
3. Prepričajte se, da je vaše zavarovanje prijavljeno, in pri obiskih zdravnika uporabljajte e-card.
4. Pred dragimi preiskavami ali zdravili preverite, ali potrebujete chefärztliche Bewilligung in ali je predvideno doplačilo.
5. Če je obvezna storitev zavrnjena, pisno zahtevajte Bescheid in upoštevajte možnost brezplačne tožbe na pristojnem delovnem in socialnem sodišču.

Vir: oesterreich.gv.at. Ta članek je informativne narave in ne predstavlja pravnega, zdravstvenega ali drugega strokovnega svetovanja.