Nasilje v družini v Avstriji: pomoč in prepoved približevanja

V Avstriji nasilje v družini ni zasebna zadeva: oseba, ki izvaja nasilje, mora zapustiti stanovanje, ne žrtev. Policija lahko nasilni osebi takoj prepove vstop in približevanje, Bezirksgericht pa lahko zagotovi dolgotrajnejšo zaščito. Na voljo je tudi brezplačna in zaupna pomoč, po potrebi v vašem jeziku ali s tolmačem.

Na kratko

• Ob neposredni nevarnosti pokličite policijo na 133 ali evropsko številko za klic v sili 112.
• Policijska prepoved vstopa in približevanja velja 100 metrov in praviloma traja dva tedna.
• S sodnim začasnim ukrepom lahko zaščita za stanovanje traja največ šest mesecev, splošna zaščita pa največ eno leto.
• Frauenhelpline je brezplačno na voljo 24 ur na dan na številki 0800 222 555.
• Gewaltschutzzentren nudijo brezplačno in zaupno pomoč ne glede na vaš status prebivanja.

Kaj šteje za nasilje?

Nasilje ni samo udarec. Lahko je telesno, psihično, spolno, digitalno ali ekonomsko; pogosto se pojavlja več oblik hkrati.

• Psihično nasilje: stalno žaljenje, poniževanje, grožnje, nadzorovanje in manipulacija.
• Ekonomsko nasilje: odvzem ali nadzor denarja, ustvarjanje dolgov v vašem imenu ali prepoved dela.
• Digitalno nasilje: nadlegovanje prek družbenih omrežij ali sporočil, objava neprijetnih fotografij in uporaba aplikacij za sledenje.
• Zalezovanje (Stalking): dolgotrajno in vztrajno sledenje, opazovanje ali nadlegovanje.

Leta 2022 je približno tretjina žensk, starih od 18 do 74 let, oziroma približno 35 odstotkov, v življenju doživela telesno in/ali spolno nasilje. Žrtve so lahko tudi moški. Zanje je na voljo brezplačno svetovanje 24 ur na dan na številki 0800 400 777.

Koga lahko takoj pokličete?

Če vam kdo grozi ali vas je že napadel, lahko takoj pokličete policijo. Policije ni treba obvestiti samo žrtvi: to lahko stori tudi sorodnik ali priča, na primer sosed. Obrnete se lahko na najbližjo policijsko postajo (Polizeiinspektion) ali pokličete 133.

• Policija: 133 ali 112 – ob neposredni nevarnosti.
• Frauenhelpline: 0800 222 555 – 24 ur na dan, brezplačno.
• Kriza za moške: 0800 400 777 – 24 ur na dan, brezplačno.
• Pro Senectute – svetovanje o nasilju in nasilju nad starejšimi: +43 699 11 20 00 99 – zaupno in brezplačno.
• Rat auf Draht za otroke: 147 – po vsej Avstriji.

Policijska prepoved vstopa in približevanja

Policija lahko odredi prepoved vstopa in približevanja (Betretungs- und Annäherungsverbot), če je mogoče pričakovati nevaren napad, ki ogroža življenje, zdravje ali svobodo.

• Nasilna oseba ne sme vstopiti v stanovanje ali območje v razdalji 100 metrov od njega.
• Ogroženi osebi se ne sme približati na manj kot 100 metrov.
• Policija lahko odvzame ključe stanovanja, nasilna oseba pa lahko odnese najnujnejše osebne stvari.
• Samodejno začne veljati tudi začasna prepoved posedovanja orožja.
• Zaščitene so vse osebe, ki živijo v stanovanju, ne glede na sorodstvo ali lastništvo.

Prepoved velja dva tedna. Če v tem času zaprosite za sodni začasni ukrep, se lahko podaljša na največ štiri tedne, sodišče pa mora v tem obdobju odločiti.

Če v stanovanju živi tudi otrok, mlajši od 14 let, policija obvesti službo za varstvo otrok in mladine ter po potrebi tudi šolo ali vrtec.

Obveznosti nasilne osebe

Nasilna oseba mora v petih dneh stopiti v stik s svetovalcem za preprečevanje nasilja in se udeležiti najmanj šesturnega svetovanja, najpozneje v 14 dneh od vzpostavitve stika. Če tega ne stori, ji lahko izrečejo upravno globo do 5.000 evrov. Če globe ni mogoče izterjati, lahko sledi največ šest tednov zapora. Ob ponovni kršitvi jo lahko policija tudi pridrži.

Sodna zaščita: začasni ukrep

Za daljšo zaščito lahko pri Bezirksgericht vložite zahtevo za začasni ukrep (einstweilige Verfügung). Predhodna policijska prepoved ni pogoj. Zahteve ne more vložiti samo bližnji sorodnik.

Zaščita v stanovanju

• Namen: nasilna oseba mora zapustiti stanovanje in se vanj ne sme vrniti.
• Pogoj: stanovanje nujno potrebujete.
• Najdaljše trajanje: šest mesecev.

Splošna zaščita

• Namen: prepoved približevanja določenim krajem, kot so delovno mesto, šola ali vrtec, ter prepoved stikov.
• Pogoj: temu ne sme nasprotovati pomemben interes nasilne osebe.
• Najdaljše trajanje: eno leto; ob kršitvi se lahko podaljša za eno leto.

Oba ukrepa se lahko podaljšata, če se v isti zadevi začne sodni postopek, na primer razvezni postopek. Kršitev prepovedi je kazniva. V takem primeru pokličite policijo.

Kje dobite brezplačno pomoč?

V vsaki zvezni deželi deluje center za zaščito pred nasiljem (Gewaltschutzzentrum). Če policija odredi prepoved vstopa in približevanja, vas center praviloma sam kontaktira. Pojasnijo vam pravice, pomagajo pri vlogah, vas lahko spremljajo na policijsko zaslišanje in podpirajo v sodnem postopku. Svetovanje je mogoče v vašem jeziku ali s tolmačem.

Ženske in njihovi otroci, ki so v neposredni nevarnosti, lahko dobijo varen nastanitev v ženskih varnih hišah (Frauenhäuser).

Pogosta vprašanja

Ali lahko pomoč poiščejo samo ženske?

Ne. Gewaltschutzzentren so na voljo vsem, ne glede na starost, spol ali status prebivanja. Za moške je na voljo tudi posebna brezplačna krizna telefonska številka.

Ali se moram zaradi nasilja izseliti?

Oditi mora oseba, ki izvaja nasilje. Policija in sodišče lahko nasilno osebo izključita iz skupnega stanovanja.

Ali bo moj naslov zapisan v dokumentih, če sem priča?

Lahko zaprosite, da vaš naslov ni naveden v spisu. V primeru zalezovanja je mogoče odrediti tudi blokado naslova.

Kaj storiti, če je otrok v mojem okolju žrtev nasilja?

Ne zatiskajte si oči. Obvestite policijo ali službo za varstvo otrok in mladine oziroma se obrnite na organizacijo za zaščito otrok.

Praktični koraki

1. Ob neposredni nevarnosti se umaknite na varno, če je to mogoče, in pokličite 133 ali 112.
2. Policiji povejte, kaj se je zgodilo, kdo je ogrožen in ali so prisotni otroci.
3. Vprašajte za policijsko prepoved vstopa in približevanja (Betretungs- und Annäherungsverbot) ter za kontakt z Gewaltschutzzentrum.
4. Za daljšo zaščito pri Bezirksgericht vložite zahtevo za začasni ukrep (einstweilige Verfügung).
5. Za zaupno svetovanje pokličite Frauenhelpline na 0800 222 555, za moške pa 0800 400 777.
6. Če je ogrožen otrok, obvestite policijo ali službo za varstvo otrok in mladine.

Ta članek temelji na informacijah, objavljenih na oesterreich.gv.at, in ne predstavlja pravnega, zdravstvenega ali drugega strokovnega svetovanja. Za individualno pomoč se obrnite na odvetnika, pravnega ali zdravstvenega strokovnjaka oziroma drugo pristojno službo.