Priznanje očetovstva in skupno skrbništvo neporočenih staršev v Avstriji

Če starša ob rojstvu otroka nista poročena, očetovstvo v Avstriji ni priznano samodejno. Oče mora očetovstvo posebej priznati, šele nato pa lahko starša uredita skupno skrbništvo oziroma gemeinsame Obsorge.

Zakaj je priznanje očetovstva pomembno?

V zunajzakonski skupnosti pravna povezava med očetom in otrokom ob rojstvu še ni urejena. Dokler očetovstvo ni priznano ali ugotovljeno s sodno odločbo, oče praviloma ne more biti vpisan v otrokov rojstni list (Geburtsurkunde).

Ugotovljeno očetovstvo je med drugim pomembno za:

• preživnino za otroka (Unterhalt),
• otrokovo zakonito dedno pravico,
• dodatek, povezan z denarnim prejemkom za varstvo otroka (Kinderbetreuungsgeld).

Kje je mogoče priznati očetovstvo?

Oče mora biti navzoč osebno in podpisati javno listino ali overjeno listino. To je mogoče urediti kjer koli v Avstriji pri enem od naslednjih organov:

• matični urad (Standesamt),
• služba za varstvo otrok in mladine (Kinder- und Jugendhilfeträger) pri okrajnem glavarstvu (Bezirkshauptmannschaft) oziroma pri magistratu v statutarnem mestu,
• okrajno sodišče (Bezirksgericht),
• notar (Notar).

Na Dunaju je za področje varstva otrok in mladine pristojen MA 11. Pri okrajnem sodišču je običajno pristojno sodišče kraja običajnega prebivališča otroka oziroma pred rojstvom matere. V tujini je lahko pristojno avstrijsko veleposlaništvo ali konzulat.

Priznanje začne učinkovati, ko listina oziroma njena overjena kopija prispe na matični urad kraja otrokovega rojstva. Na matičnem uradu je mogoče hkrati urediti priznanje očetovstva, vpis rojstva in skrbništvo.

Kdaj je mogoče priznati očetovstvo in koliko stane?

Priznanje se običajno opravi ob prijavi rojstva (Anzeige der Geburt), vendar zanj ni določenega roka. Očetovstvo je mogoče priznati tudi pred rojstvom. To je lahko koristno, če oče pozneje zaradi daljšega bivanja v tujini ali hude bolezni ne bi mogel osebno priti.

Samo priznanje je načeloma brezplačno. Izdelava listin, na primer pri notarju, pa je lahko posebej zaračunana.

Kateri dokumenti so potrebni?

Oče praviloma potrebuje:

• uradni osebni dokument s fotografijo,
• rojstni list,
• dokazilo o državljanstvu; osebe, ki niso avstrijski državljani, potrebujejo potni list ali drugo dokazilo ter osebni dokument s fotografijo,
• potrdilo o prijavi prebivališča (Meldezettel) oziroma dokazilo o prebivališču v tujini; podatke je mogoče pridobiti tudi iz osrednjega registra prebivalstva (ZMR).

Pred rojstvom so potrebni tudi materini dokumenti in materinska oziroma otroška knjižica (Eltern-Kind-Pass). Po rojstvu je potreben otrokov rojstni list.

Dokumente v tujem jeziku je treba predložiti v izvirniku skupaj z overjenim prevodom, izdelanim v Avstriji. V posameznih primerih je lahko potrebna tudi apostila.

Skupno skrbništvo (gemeinsame Obsorge) neporočenih staršev

Skrbništvo oziroma Obsorge vključuje nego in vzgojo otroka, njegovo zakonito zastopanje ter upravljanje njegovega premoženja. Pri neporočenih starših pripada ob rojstvu samodejno samo materi.

Starša lahko skupno skrbništvo uredita, če:

1. je oče že priznal očetovstvo,
2. sodišče skrbništva še ni uredilo,
3. se oba hkrati in osebno pojavita pred matičarjem,
4. sta bila obveščena o pravnih posledicah izjave.

Izjavo je mogoče podati samo enkrat in pri katerem koli avstrijskem matičnem uradu, ne glede na kraj otrokovega rojstva.

Kakšen priimek dobi otrok?

Priimek določita starša oziroma oseba, ki ima skrbništvo. Pri izključnem skrbništvu odloča mati, pri skupnem skrbništvu pa oba starša skupaj.

Izbrati je mogoče priimek enega od staršev. Pri večdelnem priimku je mogoče izbrati tudi njegov del. Druga možnost je dvodelni priimek, sestavljen iz priimkov obeh staršev in povezan z vezajem. Otrok lahko dobi očetov priimek šele po veljavnem priznanju očetovstva. Če nihče ne sprejme odločitve, otrok nosi materin priimek.

Primer: če je mati Daniela Schneider-Huber in izberejo njen priimek, se otrok lahko imenuje Schneider-Huber, Schneider ali Huber.

Pogosta vprašanja

Kaj se zgodi, če oče noče priznati otroka?

V imenu otroka, običajno na pobudo matere ali zastopnika službe za varstvo otrok, je mogoče pri okrajnem sodišču vložiti predlog za ugotovitev očetovstva. Kot dokaz se lahko uporabita test DNK ali krvna preiskava. Sodni postopek nima določenega roka.

Ali sodna ugotovitev očetovstva stane?

Sodne takse ni, vendar so stroški izvedenskega mnenja oziroma testa očetovstva lahko plačljivi. Zanje je mogoče zaprositi za pravno pomoč v postopku (Verfahrenshilfe).

Ali lahko mati nasprotuje priznanju očetovstva?

Da. Mati in otrok lahko v dveh letih od trenutka, ko izvesta za priznanje, pri sodišču vložita ugovor. Pri otroku ta rok v času njegove mladoletnosti ne začne teči.

Kaj velja, če je mati poročena z drugim moškim?

V tem primeru je potrebno tako imenovano kvalificirano priznanje. Mati mora moškega, ki priznava očetovstvo, imenovati za očeta, njen mož pa mora s tem soglašati.

Praktični koraki

1. Preverita, ali je očetovstvo že priznano oziroma ali ga je mogoče priznati pred rojstvom.
2. Pripravita osebne dokumente, rojstne liste, dokazila o državljanstvu in Meldezettel.
3. Pri pristojnem Standesamt, Bezirksgericht, Notar ali drugem pristojnem organu preverita, ali je potreben termin.
4. Če želita skupno skrbništvo, se morata oba osebno in hkrati zglasiti pri katerem koli avstrijskem matičnem uradu.
5. Pri tujih dokumentih pravočasno uredita overjene prevode in po potrebi apostilo.
6. Če oče očetovstva ne želi priznati ali če pride do spora, se obrnita na Bezirksgericht in preverita možnost Verfahrenshilfe.

To besedilo je pripravljeno na podlagi javno dostopnih informacij in ni pravno svetovanje. Za konkreten primer se obrnite na pristojni organ, notarja, odvetnika ali drugo ustrezno strokovno službo.

Vir: oesterreich.gv.at