Nadomestilo za brezposelnost v Avstriji (Arbeitslosengeld): višina, trajanje in čakalna doba

Če v Avstriji izgubite zaposlitev, vam lahko nadomestilo za brezposelnost (Arbeitslosengeld) zagotovi finančno osnovo med iskanjem novega dela. Ali ste do njega upravičeni, koliko znaša in kako dolgo se izplačuje, je odvisno od pretekle zavarovane zaposlitve, vaše starosti in načina prenehanja delovnega razmerja. Spodaj so povzeta pravila, ki veljajo v letu 2026.

Na kratko

• Osnovni znesek znaša 55 odstotkov dnevnega neto dohodka.
• Praviloma se izplačuje 20 tednov; ob daljši zavarovani dobi in višji starosti lahko 30, 39 ali 52 tednov.
• Pri prvi vlogi mora oseba, starejša od 25 let, v zadnjih dveh letih dokazati 52 tednov zaposlitve, zavarovane za primer brezposelnosti.
• Če sami odpoveste delovno razmerje, prve štiri tedne praviloma ne prejmete nadomestila (čakalna doba oziroma Sperrfrist).
• Vlogo je treba pri AMS vložiti najpozneje prvi dan brezposelnosti.

Kdo je upravičen do Arbeitslosengeld?

Načeloma je do nadomestila upravičena oseba, ki je brezposelna, zmožna za delo, pripravljena delati in je na voljo službi za posredovanje zaposlitve. Prav tako še ne sme izkoristiti najdaljšega obdobja upravičenosti. Med prejemanjem nadomestila morate biti praviloma pripravljeni sprejeti delo za najmanj 20 ur tedensko. Obstajajo izjeme, na primer v primeru varstva otrok.

Drugi pomemben pogoj je zadostno dolgo obdobje zaposlitve, zavarovane za primer brezposelnosti. To se imenuje čakalna oziroma zavarovalna doba (Anwartschaft):

• Prva vloga, starejši od 25 let: 52 tednov v zadnjih dveh letih.
• Ponovna vloga: 28 tednov v zadnjem letu.
• Osebe, mlajše od 25 let, tudi pri prvi vlogi: 26 tednov v zadnjem letu.

Samostojni podjetniki praviloma niso vključeni v zavarovanje za primer brezposelnosti, lahko pa se vanj prostovoljno vključijo. Takrat plačujejo mesečne prispevke in lahko izbirajo med tremi osnovami za obračun prispevkov. Iz sistema lahko izstopijo najprej po osmih letih.

Kako visok je znesek nadomestila?

Arbeitslosengeld je lahko sestavljen iz treh delov:

• Osnovni znesek (Grundbetrag): 55 odstotkov dnevnega neto dohodka.
• Družinski dodatek (Familienzuschlag): pripada, če pomembno prispevate k preživljanju določenih družinskih članov, na primer otroka, za katerega pripada družinski dodatek, oziroma pod določenimi pogoji zakonca, partnerja ali registriranega partnerja.
• Dopolnilni znesek (Ergänzungsbetrag): če osnovni znesek ne dosega meje izravnalnega dodatka za samske osebe (Ausgleichszulagenrichtsatz), se lahko dopolni do največ 60 odstotkov neto dohodka. Če pripada Familienzuschlag, se lahko dopolni do največ 80 odstotkov.

Osnova za izračun je praviloma zadnjih dvanajst dokončnih mesečnih osnov za prispevke, shranjenih pri Zvezi socialnega zavarovanja. Dvanajst mesecev pred vložitvijo vloge se ne upošteva, ker je to obdobje še znotraj roka za popravke. Posebna izplačila, kot sta 13. in 14. plača, se upoštevajo pavšalno, in sicer v višini ene šestine osnove za prispevke.

Dodatek za izobraževanje

Če se po nalogu AMS udeležite izobraževanja ali prekvalifikacije, poleg nadomestila pripada dnevni dodatek:

• Osnovni primer: 2,67 evra na dan v letu 2026.
• Izobraževanje, daljše od štirih mesecev: trikratni znesek.
• Izobraževanje, daljše od dvanajstih mesecev: petkratni znesek.

Znesek se vsako leto prilagodi.

Kako dolgo se nadomestilo izplačuje?

Osnovno obdobje upravičenosti traja 20 tednov. Pod določenimi pogoji se lahko podaljša:

• 30 tednov: pri 156 tednih zavarovane zaposlitve, brez starostne omejitve.
• 39 tednov: od 40. leta dalje, če ste v zadnjih desetih letih dopolnili 312 tednov zavarovane zaposlitve.
• 52 tednov: od 50. leta dalje, če ste v zadnjih 15 letih dopolnili 468 tednov zavarovane zaposlitve.
• Do 78 tednov: pod določenimi pogoji po končani poklicni rehabilitaciji.

Pri izobraževanju v okviru delovne fundacije (Arbeitsstiftung) se lahko upravičenost podaljša za največ tri oziroma štiri leta. Ko izčrpate Arbeitslosengeld, lahko pod določenimi pogoji zaprosite za pomoč v sili (Notstandshilfe).

Sperrfrist, Ausschlussfrist in Ruhen: kakšna je razlika?

Čakalna doba (Sperrfrist)

Če sami odpoveste delovno razmerje ali službo izgubite zaradi lastne krivde, v prvih štirih tednih po prenehanju zaposlitve praviloma ne prejmete nadomestila. Pri odpovedi delodajalca, če razlog ni vaše krivdno ravnanje, in pri sporazumnem prenehanju (einvernehmliche Auflösung) čakalna doba ne velja. Obdobje upravičenosti se ne skrajša, temveč se začetek izplačevanja zamakne za štiri tedne. AMS lahko iz utemeljenega razloga, na primer zaradi nove zaposlitve ali resnega zdravstvenega razloga, čakalno dobo delno ali v celoti odpravi.

Izguba pravice (Ausschlussfrist)

Če zavrnete napoteno ustrezno zaposlitev ali prekvalifikacijo, za katero se pričakuje, da jo boste sprejeli, nadomestilo izgubite za najmanj šest tednov, tudi že pri prvi zavrnitvi. Pri nadaljnjih kršitvah se lahko obdobje podaljša na osem tednov. Tudi v tem času morate ostati na voljo za zaposlitev.

Mirovanje (Ruhen)

V določenih obdobjih se nadomestilo ne izplačuje, vendar se skupno obdobje upravičenosti ne skrajša. To velja na primer med bolniškim nadomestilom, prejemanjem porodniškega nadomestila (Wochengeld), bivanjem v tujini, obdobjem nadomestila za neizrabljen dopust ali prejemanjem dodatka za nadaljnje izobraževanje.

Ali lahko odpotujete v tujino ali delate ob prejemanju nadomestila?

Med bivanjem v tujini se nadomestilo praviloma ne izplačuje. Iz utemeljenega razloga, na primer zaradi dokazanega iskanja zaposlitve v tujini, izobraževanja ali pogreba bližnjega sorodnika, se lahko odobri za največ tri mesece. Pri AMS je treba vložiti prošnjo za oprostitev oziroma omilitev (Nachsichtsansuchen).

Od 1. januarja so strožja pravila za manjši obseg zaposlitve (geringfügige Beschäftigung). Še vedno je dovoljena na primer, če ste jo poleg polno zavarovane zaposlitve opravljali najmanj 26 tednov in jo nadaljujete, ali po 365 dneh prejemanja nadomestila za največ 26 tednov.

Kje in kdaj vložiti vlogo ter kdaj je izplačilo?

Vlogo vložite pri regionalni izpostavi AMS, pristojni za vaš naslov, osebno ali prek spletne platforme Mein AMS. Rok je najpozneje prvi dan brezposelnosti. Vlogo lahko vložite tudi že pred začetkom brezposelnosti. Če je vaš zadnji delovni dan petek, jo morate vložiti najpozneje v ponedeljek.

Nadomestilo se izplačuje za nazaj mesečno, približno 8. dan naslednjega meseca, na bančni račun ali po pošti. Nakazilo na bančni račun je udobnejše. V času prejemanja nadomestila imate tudi zdravstveno zavarovanje.

Pogosta vprašanja

Ali se obdobje nadomestila skrajša, če sam odpovem?

Ne. Štiritedenska Sperrfrist samo prestavi začetek izplačevanja, celotno obdobje upravičenosti pa se ne skrajša.

Kaj lahko storim, če se ne strinjam z določenim zneskom?

V treh mesecih od vročitve obvestila lahko zahtevate odločbo (Bescheid). Zoper zavrnilno odločbo je mogoče v štirih tednih vložiti pritožbo (Beschwerde).

Ali imam v času Sperrfrist zdravstveno zavarovanje?

Da, če ste vlogo vložili pravočasno, praviloma najpozneje prvi dan brezposelnosti.

Ali lahko hkrati prejemam nadomestilo za varstvo otroka in Arbeitslosengeld?

Načeloma da, vendar le, če je dokazano, da za varstvo otroka skrbi druga oseba, na primer jasli, vrtec ali družinski član, in ste brez pomembnih omejitev na voljo za delo.

Praktični koraki

1. Preverite, ali izpolnjujete pogoje glede zavarovane zaposlitve in razpoložljivosti za delo.
2. Vlogo za Arbeitslosengeld vložite pri pristojnem AMS osebno ali prek Mein AMS najpozneje prvi dan brezposelnosti.
3. Pripravite podatke o zadnji zaposlitvi, prenehanju delovnega razmerja in morebitnih družinskih članih, za katere uveljavljate Familienzuschlag.
4. AMS obvestite o odpovedi z vaše strani, bivanju v tujini, bolezni, izobraževanju ali drugi okoliščini, ki lahko vpliva na izplačilo.
5. Če se z odločbo ne strinjate, pravočasno zahtevajte Bescheid oziroma vložite Beschwerde v predpisanem roku.

Opomba: Članek je pripravljen na podlagi javno dostopnih virov in ne predstavlja svetovanja. Za individualno pravno, delovnopravno ali zaposlitveno svetovanje se obrnite na ustreznega strokovnjaka.

Vir: oesterreich.gv.at