Pravica do lastne podobe, izbris in varstvo podatkov v Avstriji: kaj morate vedeti v 2026

Fotografija na spletu, kamera, ki zajema tudi sosedovo okno, ali star članek, ki se pri iskanju vašega imena še vedno pojavi med prvimi zadetki – v Avstriji vas v takšnih primerih varuje več pravnih pravil. Spodaj je pregled najpomembnejših možnosti.

Na kratko

• Fotografije, na kateri ste prepoznavni, ni dovoljeno objaviti, če s tem posega v vaše upravičene interese (Recht am eigenen Bild).
• Od iskalnika, kot so Google, Bing ali Yahoo, lahko zahtevate, da se določene povezave pri iskanju vašega imena ne prikažejo.
• Iskalnik mora odgovoriti najpozneje v enem mesecu; rok se lahko podaljša za največ dva meseca.
• Pri zasebnih nadzornih kamerah je običajno sprejemljiv čas hrambe največ 72 ur.
• O sporih glede avtorskih pravic ne glede na vrednost spora odloča deželno sodišče (Landesgericht).

Kaj pomeni pravica do lastne podobe?

Pravica do lastne podobe je osebnostna pravica, podobno kot pravica do imena. Njeno bistvo je, da fotografije, na kateri ste upodobljeni, ni dovoljeno javno objaviti, če s tem posega v vaše upravičene interese oziroma v nekaterih primerih v interese vašega bližnjega sorodnika.

Ali je objava dovoljena, se presoja objektivno. Pomembni niso samo motivi na fotografiji, temveč tudi napis pod fotografijo, spremno besedilo in celoten kontekst. Če nekdo brez dovoljenja uporabi fotografijo osebe za oglaševanje, to praviloma posega v njene interese.

Ker je vnaprej pogosto težko presoditi, ali bo objava koga prizadela, pred objavo vedno pridobite soglasje prikazane osebe.

Kaj lahko storite, če najdete neželeno fotografijo?

Prvi korak je, da upravljavca spletnega mesta zaprosite za odstranitev fotografije. Nato lahko ukrepate tudi tako:

1. upravljavca spletnega mesta pisno pozovete k izbrisu,
2. fotografijo prijavite družbenemu omrežju,
3. shranite dokaze, na primer posnetke zaslona,
4. se obrnete na organizacijo Internet Ombudsstelle.

Če upravljavec zahteve ne izpolni, je pomembno, kdo je fotografijo ustvaril:

• Fotografijo je ustvaril nekdo drug: lahko zahtevate opustitev ravnanja (Unterlassungsanspruch), če objava posega v vaše upravičene interese.
• Fotografijo ste ustvarili vi: imate absolutni zahtevek za opustitev ter druge zahtevke po avtorskem pravu, predvsem zahtevek za odškodnino.

Za vložitev tožbe po avtorskopravnih pravilih je v obeh primerih potrebno pooblastiti odvetnika, čeprav včasih zadostuje že odvetniško pismo. Platforma Mein Bild im Netz organizacije Internet Ombudsstelle, ki jo podpira Arbeiterkammer, brezplačno informira o možnostih pri neželenih fotografijah ali videoposnetkih.

Izbris iz iskalnika: kako deluje pravica do izbrisa?

Državljani Evropske unije lahko od iskalnikov zahtevajo, da ne prikazujejo povezav do vsebin, ki posegajo v njihove osebnostne pravice. To se pogosto imenuje tudi pravica do pozabe (Recht auf Vergessenwerden).

Izbris iz iskalnika ne odstrani izvirne spletne strani. Vsebina tam ostane, vendar jo je težje najti. Če želite odstranitev z izvirne strani, morate zahtevo poslati njenemu upravljavcu. Njegovi podatki so običajno navedeni v pravnem obvestilu (Impressum).

Zahtevo lahko neposredno pošljete iskalniku na podlagi 17. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (DSGVO) in avstrijskega zakona o varstvu podatkov (DSG).

Roki za odgovor

• Čim prej, najpozneje v enem mesecu: iskalnik mora sporočiti, ali je povezavo odstranil, ali pa pisno obrazložiti, zakaj tega ni storil.
• Dodatna dva meseca: rok se lahko podaljša, če je zahteva zapletena ali je zahtev veliko.

Če iskalnik zahtevo zavrne ali sploh ne odgovori, se lahko šele nato pritožite pri organu za varstvo podatkov (Datenschutzbehörde). Pravica je lahko omejena, če gre za javno osebo in ima javnost prevladujoč interes za dostop do informacij.

Fotografije drugih oseb: kaj lahko objavite?

Fotografijo je dovoljeno javno omogočiti le s soglasjem avtorja ali imetnika pravic. Kršitev je lahko na primer nalaganje fotografije na javno spletno stran, v oglas za prodajo ali na družbeno omrežje. Pri tem ni pomembno, ali je objava namenjena zasebni uporabi ali ali si jo je kdo dejansko ogledal.

Deljenje v nejavni, zaprti skupini, na primer med družinskimi člani ali bližnjimi prijatelji, je načeloma dovoljeno, če za tem ni poslovnega namena. Tudi fotografij, ki so prosto dostopne in nimajo znaka za avtorske pravice (©), ni dovoljeno uporabiti brez dovoljenja. Pri fotografijah z licenco Creative Commons je treba upoštevati pogoje konkretne licence.

Če prejmete opozorilo zaradi kršitve (Abmahnung), ga ne prezrite, saj lahko sledi sodni postopek. Internet Ombudsstelle lahko posreduje kot izvensodni mediator.

Nadzorne kamere, droni in avtomobilske kamere

Videoposnetek je osebni podatek, če so osebe na njem prepoznavne. Zasebne nadzorne kamere so zakonite le v ozkih okvirih:

• zajemajo lahko samo nujno potrebno območje in v nujno potrebnem času,
• nikakor ne smejo snemati sosednje hiše, zemljišča ali stanovanja,
• nadzor mora biti označen s tablo ali nalepko,
• posnetke je treba redno brisati; običajno je sprejemljiv čas hrambe največ 72 ur.

V večstanovanjski stavbi je za nadzor skupnih prostorov potrebno soglasje vseh lastnikov stanovanj. Pri najemniškem objektu najemodajalec ne sme snemati vrat najemnikovega stanovanja. Z dronom je prepovedano nadzorovati zasebno zemljišče drugih oseb ali javne površine.

Za avtomobilske kamere (Dashcam) še ni odločbe vrhovnega sodišča, vendar običajne nastavitve praviloma nezakonito posegajo v pravico drugih udeležencev v prometu do varstva podatkov.

Kako se lahko zaščitite preventivno?

• Osebnih podatkov, kot so ime, naslov, datum rojstva in telefonska številka, ne posredujte, če to ni nujno.
• Uporabite nastavitve zasebnosti na družbenih omrežjih.
• Uporabljajte gesla, dolga najmanj osem znakov, sestavljena iz črk, številk in posebnih znakov.
• Upoštevajte, da podatkov, ki so bili enkrat objavljeni, pogosto ni več mogoče v celoti odstraniti.

Pogosta vprašanja

Ali potrebujem dovoljenje, če objavim fotografijo druge osebe?

Vedno pridobite soglasje prikazane osebe, saj je vnaprej težko presoditi, ali fotografija posega v njene pravice.

Ali vsebina izgine, če Google odstrani povezavo?

Ne. Na izvirni spletni strani ostane, le težje jo je najti. Za odstranitev z izvirne strani morate zaprositi njenega upravljavca.

Katero sodišče je pristojno za spor glede avtorskih pravic?

Ne glede na vrednost spora je pristojno deželno sodišče (Landesgericht).

Ali je treba zasebno kamero prijaviti organu?

Ne. Organ za varstvo podatkov ne daje predhodnega mnenja; upravljavec mora sam presoditi, ali je nadzor zakonit.

Praktični koraki

1. Naredite posnetke zaslona fotografije, videoposnetka ali povezave ter zabeležite datum.
2. Najprej pisno kontaktirajte upravljavca spletnega mesta ali družbenega omrežja in zahtevajte izbris.
3. Če je vsebina povezana z vašim imenom v iskalniku, pošljite zahtevo neposredno iskalniku na podlagi 17. člena DSGVO in DSG.
4. Počakajte na odgovor v enem mesecu oziroma do treh mesecev, če je podaljšanje obrazloženo.
5. Če iskalnik ne odgovori ali zahtevo zavrne, se obrnite na Datenschutzbehörde; pri fotografijah in videoposnetkih lahko uporabite tudi Internet Ombudsstelle.
6. Če prejmete Abmahnung ali želite vložiti tožbo, se posvetujte z odvetnikom.

Opozorilo: Ta članek temelji na javno dostopnih virih in ne predstavlja pravnega svetovanja. Za strokovni nasvet se obrnite na odvetnika ali drugega ustreznega strokovnjaka.

Vir: oesterreich.gv.at