Zakonsko premoženjsko pravo in obveznosti v Avstriji: kaj morate vedeti v letu 2026

Če se poročite v Avstriji, poleg skupnega življenja prevzamete tudi pravice in obveznosti, ki pri zunajzakonski skupnosti ne obstajajo v enaki obliki. V nadaljevanju so povzeta pravila, veljavna 1. januarja 2026, glede premoženja, preživnine, skupnega stanovanja in zakonske pogodbe.

Najpomembnejše na kratko

• Zakonski premoženjski režim v Avstriji je ločitev premoženja (Gütertrennung): vsak zakonec praviloma obdrži svoje premoženje.
• Ob razvezi se na zahtevo razdelijo skupno uporabljano premoženje in skupni prihranki.
• Zakonca morata praviloma živeti skupaj, biti drug drugemu zvesta ter si pomagati.
• Zakonec, ki sam vodi gospodinjstvo, ima pravico do preživnine.
• Z zakonsko pogodbo (Ehevertrag) je mogoče urediti drugačna pravila; za nekatera dogovorjena področja je potreben notarski akt.

Katere obveznosti nastanejo s sklenitvijo zakonske zveze?

Zakonska zveza med drugim vključuje naslednje obveznosti:

• celovito zakonsko življenjsko skupnost, zlasti skupno stanovanje,
• zvestobo,
• spoštljivo ravnanje drug z drugim oziroma anständige Begegnung,
• vzajemno pomoč.

Te obveznosti je mogoče uveljavljati pred sodiščem, na primer z zahtevkom za vzpostavitev življenjske skupnosti. Vendar jih ni mogoče prisilno izvršiti z izvršbo (Exekution). Kršitev lahko vpliva na razvezo zaradi krivde (streitige Scheidung), pri kateri sodišče presoja odgovornost zakoncev.

Zakonca si morata pomagati tudi pri skrbi za pastorka oziroma pri izvrševanju starševske skrbi (Obsorge). Če to zahtevajo okoliščine, lahko mačeha ali očim zastopa starša pri vsakodnevnih zadevah.

Kaj se zgodi, če se eden od zakoncev odseli iz skupnega stanovanja?

Osnovno pravilo je, da morata zakonca živeti skupaj. Če se eden od njiju proti volji drugega odseli, se mu to lahko očita pri razvezi zaradi krivde.

Izjema velja, kadar skupno življenje ni razumno pričakovano, zlasti zaradi telesnih groženj. Razlog je lahko tudi pomemben osebni razlog, na primer skrb za sorodnika, ki živi daleč stran. V takem primeru je lahko začasna ločena nastanitev upravičena.

Za preprečitev poznejših posledic je mogoče pri sodišču vložiti zahtevek za ugotovitev. Sodišče v nepravdnem postopku (Außerstreitverfahren) odloči, ali je bila odselitev zakonita. Če takšna odločitev obstaja, odselitve pri razvezi zaradi krivde ni mogoče več šteti v škodo zakonca.

Kdo ima pravico do preživnine v zakonski zvezi?

Preživnina (Unterhalt) je eno osrednjih vprašanj zakonske zveze. Praviloma veljajo naslednja pravila:

• Zakonec, ki sam vodi gospodinjstvo: ima pravico do preživnine. Na zahtevo se lahko ta zagotavlja delno ali v celoti v denarju, razen kadar je razpoložljivih sredstev malo.
• Zakonec, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne more delati ali voditi gospodinjstva: ima pravico do preživnine.
• Po prenehanju skupnega gospodinjstva: pravica do preživnine praviloma ostane.
• Po razvezi: je morebitna pravica do preživnine odvisna od načina razveze, na primer od sporazumne razveze ali razveze zaradi krivde.

Kako se razdelijo gospodinjska opravila, skrb za otroke in delo?

Gospodinjska opravila, vzgojo otrok in pridobitno delo morata zakonca po skupnem dogovoru razdeliti uravnoteženo. Upoštevati je treba delovno obremenitev in koristi otrok. Praviloma morata oba sodelovati pri gospodinjstvu. Če dela samo eden od zakoncev, lahko drugi sam vodi gospodinjstvo.

Če želi eden od zakoncev izvesti pomembno spremembo, na primer začeti delati, morata življenjsko skupnost ponovno urediti skupaj.

Zakonec mora praviloma sodelovati tudi pri pridobitni dejavnosti drugega zakonca, če je to razumno pričakovati, običajno glede na njune življenjske razmere in če ni bil sklenjen drugačen dogovor. Za takšno sodelovanje pripada ustrezno plačilo, katerega višina je odvisna od vrste in trajanja dela.

Kako deluje ločitev premoženja?

Zakonski premoženjski režim v Avstriji je ločitev premoženja (Gütertrennung). To velja tudi za registrirane partnerske skupnosti. Vsakemu ostane v lasti premoženje, ki ga je imel pred sklenitvijo zakonske zveze ali ga je pridobil med njenim trajanjem. Vsak zakonec praviloma sam upravlja svoje premoženje in odgovarja samo za svoje dolgove.

Ob razvezi se na zahtevo razdelijo skupno uporabljano premoženje (Gebrauchsvermögen) in skupni prihranki.

Premoženje, ki se lahko razdeli

• skupno uporabljano stanovanje, gospodinjski predmeti in vozila,
• skupaj privarčevani denar.

Premoženje, ki se praviloma ne razdeli

• osebni predmeti,
• delovna oprema in poslovni deleži,
• darila in dediščine.

Posebno pravilo za stanovanje: če je eden od zakoncev stanovanje prinesel v zakonsko zvezo, vendar sta ga uporabljala skupaj, je lahko vključeno v delitev, če obstaja notarski dogovor ali posebna potreba po varstvu, na primer zaradi skupnega otroka.

Kaj je mogoče urediti z zakonsko pogodbo?

Z zakonsko pogodbo (Ehevertrag) lahko zakonca odstopita od zakonskih pravil. Dogovorita se lahko tudi za skupnost premoženja (Gütergemeinschaft). Pogodba lahko ureja premoženje, preživnino in delitev ob razvezi. Sklenjena je lahko pred poroko ali med trajanjem zakonske zveze.

Oblika pogodbe

• Za delitev skupnih prihrankov ali zakonskega stanovanja je potreben notarski akt (Notariatsakt).
• Za drugo uporabno premoženje praviloma zadostuje pisna oblika.

Omejitve dogovorov

• Dogovor o varstvu skupnih otrok ali njihovem preživljanju je samo izjava namere in ni zavezujoč.
• Popolna odpoved vzajemnemu preživljanju med zakonsko zvezo ni dovoljena.
• Odpoved preživnini po razvezi je veljavna samo, če ni v nasprotju z dobrimi običaji.

Pogosta vprašanja

Ali je vse, kar kupiva med zakonsko zvezo, avtomatično skupno?

Ne. Zaradi ločitve premoženja je lastnik praviloma tisti, ki je stvar pridobil. Ob razvezi pa se lahko na zahtevo razdelijo skupno uporabljano premoženje in prihranki.

Ali morata zakonca obvezno prevzeti skupni priimek?

Ne. Zakonca lahko izbereta skupni družinski priimek, dvojni priimek ali obdržita vsak svoj priimek.

Ali odgovarjam za dolgove svojega zakonca?

Praviloma vsak zakonec odgovarja samo za svoje dolgove.

Kdaj je mogoče skleniti zakonsko pogodbo?

Kadar koli, pred sklenitvijo zakonske zveze ali med njenim trajanjem. Pogodbo je smiselno redno preverjati in po potrebi posodobiti.

Praktični koraki

1. Pred poroko preverite, katero premoženje in katere dolgove ima vsak od vaju.
2. Dogovor o premoženju, prihrankih, stanovanju ali preživnini zapišite v zakonsko pogodbo.
3. Pri skupnih prihrankih in zakonskem stanovanju preverite, ali je potreben Notariatsakt.
4. Če razmišljate o odselitvi iz skupnega stanovanja, zlasti zaradi groženj ali drugega pomembnega razloga, pridobite pravni nasvet in razmislite o zahtevku v postopku Außerstreitverfahren.
5. Ob večjih spremembah, kot so nakup stanovanja, začetek dela ali prenehanje skupnega gospodinjstva, ponovno preverite dogovore.

Pomembno: Ta članek temelji na javno dostopnih virih in ni pravno svetovanje. Uporabljate ga na lastno odgovornost. Za konkreten primer se obrnite na odvetnika, notarja ali drugega ustreznega strokovnjaka.

Vir: oesterreich.gv.at