Nemški pogojnik (Konjunktiv II)

Pogojnik uporabljamo, kadar nekaj ni resnično, temveč je pogojno, zamišljeno, zaželeno ali izraženo na vljuden način. V nemščini se ta slovnična oblika imenuje Konjunktiv II.

Kako se tvori Konjunktiv II?

Konjunktiv II teoretično tvorimo iz oblike Präteritum, torej iz preteklika.

• Močni glagoli: pogosto dobijo preglas (Umlaut: a → ä, o → ö, u → ü) in ustrezno končnico.
• Mešani glagoli: se podobno spremenijo, včasih dobijo preglas.
• Šibki glagoli: imajo v Konjunktivu II enako obliko kot v Präteritumu.

Primeri

• gehen → ging (Präteritum) → ginge (Konjunktiv II)
• kommen → kam → käme
• fliegen → flog → flöge
• wissen → wusste → wüsste
• machen → machte → machte – enako kot preteklik

Težava pri šibkih glagolih

Pri šibkih glagolih, kot so machen, kaufen, lernen in arbeiten, je oblika Konjunktiva II popolnoma enaka obliki Präterituma.

• machen → machte (preteklik in pogojnik)
  • Er machte die Hausaufgaben. – Naredil je domačo nalogo. (preteklik)
  • Er machte die Hausaufgaben. – Naredil bi domačo nalogo. (pogojnik)

Tak stavek je lahko dvoumen. Zato pri šibkih glagolih skoraj vedno uporabimo obliko würde + Infinitiv:

• Er würde die Hausaufgaben machen. – Naredil bi domačo nalogo.

Mešani glagoli

Mešani glagoli, na primer bringen, wissen in denken, imajo teoretično posebno obliko Konjunktiva II:

• wissen → wusste → wüsste
• bringen → brachte → brächte

Te oblike lahko razumemo in uporabljamo, vendar je v govorjenem jeziku tudi pri teh glagolih pogosto razširjena konstrukcija würde + Infinitiv:

• Ich wüsste die Antwort. – Vedel bi odgovor. (pravilno)
• Ich würde die Antwort wissen. – Vedel bi odgovor. (pogosto v govoru)

Posebnosti močnih glagolov

Pri močnih glagolih se oblika Konjunktiva II jasno razlikuje od Präterituma, zato je te oblike lažje prepoznati.

• gehen → ginge
• kommen → käme
• fliegen → flöge

Primeri:

• Ich ginge ins Kino. – Šel bi v kino.
• Er käme gern mit. – Z veseljem bi šel zraven.
• Wir flögen nach Wien. – Leteli bi na Dunaj.

Te oblike so slovnično popolnoma pravilne, vendar govorci v vsakdanjem jeziku tudi tukaj pogosto uporabijo würde + Infinitiv:

• Ich würde ins Kino gehen.
• Er würde gern mitkommen.

Teorija in praksa

• Po teoriji: vsak glagol ima svojo obliko Konjunktiva II, tvorjeno iz Präterituma.
• V praksi:
  • pri šibkih glagolih skoraj vedno uporabimo würde + Infinitiv;
  • pri mešanih glagolih lahko uporabimo posebno obliko, vendar je pogosta tudi oblika würde + Infinitiv;
  • močni glagoli imajo izrazite posebne oblike, kot so ginge, käme in flöge, vendar je v govoru pogosto slišati tudi obliko z würde.

Če obvladate konstrukcijo würde + Infinitiv, vas bodo v pogovoru vedno razumeli. Pri jezikovnih izpitih in v pisnih besedilih pa je dobro poznati tudi posebne oblike močnih in mešanih glagolov.

Primerjava oblik

gehen – močni glagol

• Ich ginge nach Hause. – Šel bi domov.
• Ich würde nach Hause gehen. – Šel bi domov. (pogostejše v govoru)

wissen – mešani glagol

• Ich wüsste die Antwort. – Vedel bi odgovor.
• Ich würde die Antwort wissen. – Vedel bi odgovor. (pogosto v govoru)

machen – šibki glagol

• Ich machte die Hausaufgaben. – oblika je dvoumna, saj je lahko preteklik ali pogojnik.
• Ich würde die Hausaufgaben machen. – Naredil bi domačo nalogo.

Povzetek

Nemški pogojnik Konjunktiv II se teoretično tvori iz oblike Präteritum.

• Pri močnih glagolih dobimo jasne oblike, kot so ginge, käme in flöge.
• Pri mešanih glagolih so posebne oblike, kot sta wüsste in brächte, prav tako prepoznavne, vendar jih govorci pogosto nadomestijo z obliko würde.
• Pri šibkih glagolih sta Konjunktiv II in Präteritum enaka, zato skoraj vedno uporabimo würde + Infinitiv.

V vsakdanji nemščini je würde + Infinitiv univerzalna in zelo uporabna oblika, ki jo lahko uporabimo pri vseh glagolih. Posebne oblike močnih in mešanih glagolov pa je dobro poznati zaradi pisnega jezika in jezikovnih izpitov.

Praktični koraki

1. Najprej se naučite konstrukcije würde + Infinitiv, na primer Ich würde gehen.
2. Posebej si zapomnite pogoste oblike močnih glagolov: ginge, käme in flöge.
3. Pri šibkih glagolih se izogibajte dvoumni obliki, kot je machte, in raje uporabite würde machen.
4. Pri pisanju in na jezikovnem izpitu preverite, ali je primernejša posebna oblika Konjunktiva II.