Dvojni soglasniki v nemščini (Doppelkonsonanten)

V nemškem pravopisu in izgovarjavi imajo dvojni soglasniki, po nemško Doppelkonsonanten, pomembno vlogo. Za razliko od slovenščine dvojni soglasnik praviloma ne pomeni dolgega soglasnika, ampak kaže, da je samoglasnik pred njim treba izgovoriti kratko.

Primeri:

• Mitte – i je kratek;
• kommen – o je kratek.

Dvojni soglasnik ima torej predvsem opozorilno vlogo: označuje kratko izgovarjavo predhodnega samoglasnika.

Kdaj se pojavijo dvojni soglasniki?

Dvojni soglasnik se običajno pojavi za kratkim samoglasnikom, kadar mu sledi soglasnik, nato pa se začne nov zlog. V takšnih primerih soglasnik pogosto zapišemo dvakrat.

• Mitte – sredina;
• kommen – priti;
• sitzen – sedeti;
• Mutter – mati;
• Wasser – voda.

Če dvojnega soglasnika ne bi bilo, bi lahko samoglasnik zvenel kot dolg. Primeri nasprotij:

• Mitte – kratek i, Miete – dolg i, najem;
• kann – lahko oziroma zna, kratek a, Kahn – čoln, dolg a.

Kateri soglasniki se lahko podvojijo?

V nemščini se lahko v podvojeni obliki pojavijo skoraj vsi soglasniki. Najpogostejši primeri so:

• bb: Abbau – razgradnja, Robbe – tjulenj;
• cc: redko, predvsem v tujih besedah, na primer Accessoire;
• dd: na primer Adresse – naslov;
• ff: schaffen – ustvariti, Affe – opica;
• gg: Flagge – zastava;
• kk: Mekka, backen – peči;
• ll: alle – vsi, Stille – tišina;
• mm: kommen – priti, immer – vedno;
• nn: können – moči, znati, Mann – moški;
• pp: Appetit – tek, Happen – grižljaj;
• rr: zerrissen – raztrgan, Herren – gospodje;
• ss: müssen – morati, Wasser – voda;
• tt: Mutter – mati, Wetter – vreme.

Črka ß, imenovana Eszett, ni dvojni s, ampak samostojna črka.

Razlikovanje med kratkimi in dolgimi samoglasniki

Najpomembnejša vloga dvojnih soglasnikov je, da pokažejo, da je predhodni samoglasnik kratek.

• Mitte – sredina, kratek i, nasproti Miete – najem, dolg i;
• kann – lahko oziroma zna, kratek a, nasproti Kahn – čoln, dolg a;
• Mann – moški, kratek a, nasproti Mahnen – opominjati oziroma opozarjati, dolg a.

Pri učenju je koristno, da besede vedno vadite skupaj z izgovarjavo, saj zapis pogosto neposredno nakazuje dolžino samoglasnika.

Pravila zapisa

1. Za kratkim samoglasnikom pogosto sledi dvojni soglasnik, zlasti v večzložnih besedah: kommen, Mutter, Wasser, Mitte.
2. Pri enozložnih besedah dvojnega soglasnika običajno ne pišemo. Obstajajo pa izjeme, na primer Schnapp.
3. Pri ss in ß velja posebno pravilo:
   • za kratkim samoglasnikom pišemo ss: müssen, Wasser;
   • za dolgim samoglasnikom ali dvoglasnikom pišemo ß: Straße, Fleiß.

Pogoste napake

1. Samoglasnik pred dvojnim soglasnikom se pogosto napačno izgovori kot dolg. V pravilni izgovarjavi je kratek.
2. Učenci pogosto zamenjujejo ss in ß. Osnovno pravilo je: za kratkim samoglasnikom ss, za dolgim samoglasnikom ali dvoglasnikom ß.
3. Pri tujih besedah, na primer Pizza, lahko vpliv drugih jezikov povzroči napačno izgovarjavo samoglasnika.

Primeri povedi

• Ich komme morgen. – Jutri pridem.
• Er sitzt im Garten. – Sedi na vrtu.
• Meine Mutter kocht gern. – Moja mama rada kuha.
• Das Wasser ist kalt. – Voda je mrzla.
• Alle Leute sind hier. – Vsi ljudje so tukaj.
• Wir müssen arbeiten. – Delati moramo.
• Der Mann liest die Zeitung. – Moški bere časopis.
• Es ist schlechtes Wetter. – Slabo vreme je.

Praktični koraki za učenje

1. Pri vsaki novi nemški besedi označite, ali je samoglasnik pred soglasnikom kratek ali dolg.
2. Vadite pare besed, kot sta Mitte in Miete, ter jih izgovorite naglas.
3. Pri pisanju preverite, ali za kratkim samoglasnikom manjka dvojni soglasnik.
4. Posebej si zapomnite razliko med ss in ß.
5. Vadite s kratkimi povedmi, kot so Ich komme morgen in Das Wasser ist kalt, da povežete pravopis z izgovarjavo.

Dvojni soglasniki v nemščini praviloma ne označujejo dolgega soglasnika, temveč kratko izgovarjavo predhodnega samoglasnika. Najpogostejše oblike so ff, ll, mm, nn, pp, rr, ss in tt; posebno pozornost pa zahtevata pravili za ss in ß.