Domovi za starejše v Avstriji: stroški, plačilo in žepnina v letu 2026

Ko oskrbe na domu niti z mobilnimi socialnimi storitvami ni več mogoče ustrezno zagotoviti, se lahko pojavi vprašanje nastanitve v domu za starejše ali negovalnem domu (Alten- und Pflegeheim). V nadaljevanju je predstavljeno, kako poteka sprejem, kako se financirajo stroški in koliko denarja lahko ostane stanovalcu. Povzetek velja za leto 2026.

Na kratko

• V dom je mogoče sprejeti osebo le prostovoljno in z njenim izrecnim soglasjem.
• Stroški se najprej krijejo iz dohodkov stanovalca, vključno z dodatkom za nego (Pflegegeld) in pokojnino.
• Če dohodek ne zadošča, lahko razliko krije deželna socialna pomoč (Sozialhilfe).
• V takem primeru stanovalcu mesečno ostane kot žepnina 20 odstotkov pokojnine, skupaj s posebnimi izplačili, ter 10 odstotkov dodatka Pflegegeld tretje stopnje.
• Od 1. januarja 2018 ni dovoljeno posegati v premoženje stanovalca, njegovih sorodnikov, dedičev ali obdarjencev za kritje stroškov oskrbe.

Kdaj pride v poštev dom za starejše?

S starostjo se poveča verjetnost, da bo oseba potrebovala pomoč ali nego. Dokler je mogoče, se oskrba pogosto organizira na domu z mobilnimi socialnimi storitvami. Če te storitve ne morejo več pokriti potreb po negi, je možna preselitev v dom za starejše ali negovalni dom.

Osnovno načelo sprejema je Prinzip der Freiwilligkeit: brez izrecnega soglasja osebe ni mogoče sprejeti v dom.

Kako poteka sprejem?

Glede na upravljavca doma je treba vložiti pisno prošnjo. Običajno je treba priložiti:

• osebne dokumente,
• dokazila o potrebi po negi, na primer zdravniška potrdila,
• dokazila o finančnem položaju.

O potrebnih korakih se je priporočljivo pravočasno pozanimati pri upravi doma (Heimverwaltung). Na voljo je tudi vzorec pogodbe za namestitev (Musterheimvertrag).

Koliko stane dom za starejše?

Enotne cene ni. Stroški so odvisni predvsem od:

• zvezne dežele, v kateri je dom,
• tega, ali je dom javni oziroma skupnostni ali zasebni.

V številnih domovih je cena sestavljena iz dveh delov: iz osnovnega zneska in doplačila, ki je povezano z obsegom potrebne nege. Doplačilo je običajno vezano na stopnjo dodatka Pflegegeld. Ker se konkretni zneski razlikujejo, se je treba o ceni pozanimati neposredno pri izbranem domu.

Kdo plača stroške?

Financiranje praviloma poteka po naslednjem vrstnem redu:

1. Najprej se uporabijo lastni dohodki stanovalca: dodatek Pflegegeld, pokojnina ali renta ter drugi dohodki.
2. Če ti dohodki ne zadoščajo za celotne stroške, lahko razliko praviloma krijeta socialna pomoč ali minimalna oskrba (Sozialhilfe/Mindestsicherung), če so izpolnjeni pogoji, določeni z deželnim izvedbenim zakonom o socialni pomoči (Sozialhilfeausführungsgesetz).

Koliko žepnine ostane stanovalcu?

Če pri plačilu sodeluje socialna pomoč, stanovalcu mesečno ostane žepnina (Taschengeld):

• 20 odstotkov pokojnine, skupaj s posebnimi izplačili (Sonderzahlungen),
• 10 odstotkov dodatka Pflegegeld tretje stopnje.

Ali lahko posežejo v premoženje? Odprava Pflegeregress

Od 1. januarja 2018 je v okviru socialne pomoči prepovedano posegati v premoženje za kritje stroškov oskrbe. Prepoved velja za:

• osebo, ki živi v negovalni ustanovi,
• njene sorodnike,
• njene dediče,
• osebe, ki so od nje prejele darilo.

Pravilo je določeno v Splošnem zakonu o socialnem zavarovanju (ASVG) in velja po vsej Avstriji. Od 1. januarja 2018 takšnega zahtevka za povračilo ni več mogoče uveljavljati. Tekoči postopki so se morali končati, nasprotne deželne določbe pa so prenehale veljati.

Začasna namestitev: kratkotrajne možnosti

Dom za starejše ni nujno trajna rešitev. Obstajajo tri oblike začasne namestitve:

• Übergangspflege oziroma prehodna nega: za čas, ko je potrebna nega, na primer za rehabilitacijo po bivanju v bolnišnici;
• Kurzzeitpflege oziroma kratkotrajna nega: če svojec, ki običajno neguje osebo, zaradi zdravstvenih ali službenih razlogov nekaj časa ne more zagotavljati oskrbe;
• Urlaubspflege oziroma nega med dopustom: za razbremenitev svojcev, ki negujejo osebo, v času njihovega dopusta.

Pri začasni namestitvi je priporočljivo, da stanovanja za zdaj še ne odpoveste.

Kako izbrati primeren dom?

Nationales Qualitätszertifikat für Alten- und Pflegeheime (NQZ), torej nacionalni certifikat kakovosti za domove za starejše in negovalne domove, lahko prejmejo domovi, ki si redno prizadevajo za čim boljšo kakovost življenja stanovalcev. Pogoj sta uveden sistem upravljanja kakovosti in samoevalvacija.

Publikacijo Wohnen im Altenheim je mogoče naročiti proti plačilu. Vsebuje merila za izbiro doma ter informacije o stroških in pravicah stanovalcev ter svojcev.

Pogosta vprašanja

Ali se mora oseba nujno preseliti v dom za starejše?

Ne. Sprejem je prostovoljen in mogoč le z izrecnim soglasjem osebe.

Ali morajo otroci plačevati stroške doma za svoje starše?

V okviru socialne pomoči je od 1. januarja 2018 prepovedano posegati v premoženje sorodnikov za kritje stroškov oskrbe.

Koliko denarja ostane stanovalcu, če pomaga socialna pomoč?

Ostane mu 20 odstotkov pokojnine, vključno s posebnimi izplačili, ter 10 odstotkov dodatka Pflegegeld tretje stopnje.

Ali je cena doma povsod enaka?

Ne. Cena je odvisna od zvezne dežele ter od tega, ali je dom javni ali zasebni.

Praktični koraki

1. Ocenite, ali je mogoče potrebe še pokriti z mobilnimi socialnimi storitvami ali ali je potrebna namestitev v domu.
2. Pri izbranih domovih preverite razpoložljivost, vrste oskrbe in konkretne stroške.
3. Pri upravi doma (Heimverwaltung) se pozanimajte o postopku in obrazcih.
4. Pripravite osebne dokumente, zdravniška dokazila in dokumente o dohodkih ter premoženjskem položaju.
5. Preverite možnosti financiranja iz pokojnine, dodatka Pflegegeld in morebitne socialne pomoči (Sozialhilfe/Mindestsicherung).
6. Če gre za začasno namestitev, preverite možnosti Übergangspflege, Kurzzeitpflege ali Urlaubspflege in stanovanja za zdaj ne odpovejte.

Ta članek temelji na javno dostopnih informacijah in ne predstavlja pravnega, socialnega ali zdravstvenega svetovanja. Za konkreten primer se obrnite na pristojni organ, upravo doma ali ustreznega strokovnjaka.

Vir: oesterreich.gv.at