Sosedski spori v Avstriji: hrup, ograje, drevesa in dim

Skupno življenje s sosedi v Avstriji lahko prinese manjša trenja: glasno zabavo, veje, ki segajo čez mejo, dim z žara ali dotrajano ograjo. Avstrijsko pravo zahteva določeno mero strpnosti, vendar določa tudi meje in urejen postopek za reševanje pritožb.

Na kratko

• Zakon ne določa absolutne nočne tišine med 22. in 6. uro; hrup se vedno presoja od primera do primera.
• Pred vložitvijo tožbe je praviloma treba poskusiti spor rešiti zunaj sodišča.
• Veje, ki segajo na vaše zemljišče, lahko praviloma na lastne stroške strokovno odrežete, sadeže na njih pa oberete.
• Ograjo je treba praviloma postaviti na desni strani, gledano z ulice od glavnega vhoda.
• Dim, ki je neposredno speljan na vaše zemljišče, je praviloma vedno prepovedan.

Skupno merilo: krajevno običajna mera

Pri večini sosedskih motenj, kot so hrup, dim, vonjave, svetloba ali drevesa, veljata predvsem dva pogoja. Z Unterlassungsklage lahko zahtevate prenehanje motenj, če:

• motnja presega krajevno običajno mero (ortsübliches Maß) in
• bistveno omejuje običajno uporabo zemljišča v kraju.

To, kar je običajno na podeželju, ni nujno sprejemljivo v mestnem stanovanjskem območju. Vsak primer se presoja posebej, o tem, ali je pravica do ukrepanja podana, pa na koncu odloči sodišče.

Hrup: kdaj je moteč?

Motečega hrupa ni dovoljeno povzročati na neprimeren način niti podnevi. Merila so strožja v običajnih obdobjih počitka, predvsem ponoči ter ob nedeljah in praznikih.

Pomembno: zakon ne določa absolutne nočne tišine med 22. in 6. uro. Tudi v tem času se od primera do primera presoja, ali je bil hrup neprimeren. To na kraju običajno preveri policija.

Čas košnje trave in drugih glasnih dejavnosti lahko urejajo občine, zato se pravila razlikujejo glede na kraj.

Lajanje psov

Lajanje je praviloma treba prenašati, razen če doseže neprimerno raven. V takem primeru lahko gre za upravni prekršek, prijavo pa lahko vložite pri varnostnih organih (Sicherheitsbehörden).

Drevesa, grmičevje in veje, ki segajo čez mejo

Senco sosedovih dreves je praviloma treba prenašati. Odstranitev vej lahko zahtevate le, če motnja presega krajevno običajno mero, bistveno omejuje običajno uporabo zemljišča in je razumno ni več mogoče prenašati. Izjema velja za rastline, ki so zaščitene na zvezni ali deželni ravni.

Lastnik praviloma ni dolžan obrezati vej ali korenin, ki segajo na sosednje zemljišče. Vi pa jih lahko na svojem zemljišču odrežete na podlagi pravice do odstranitve previsnih delov (Überhangsrecht).

• Običajno obrezovanje previsnih vej: stroške nosite vi.
• Če obstaja nevarnost, na primer zaradi trhle veje, ki bi lahko padla: lastnik drevesa krije polovico stroškov.

Obrezovanje mora biti strokovno in čim manj škodljivo za rastlino. Sadeže, ki rastejo na veji, ki sega na vaše zemljišče, lahko oberete.

Mejno drevo (Grenzbaum)

Drevo je last osebe, iz katerega zemljišča raste deblo. Če deblo stoji natanko na meji parcel, je drevo v skupni lasti. Nobeden od sosedov ga ne sme posekati brez soglasja drugega.

Ograja: kdo jo mora postaviti in vzdrževati?

Splošni civilni zakonik (ABGB) v 858. členu praviloma določa, da mora vsak lastnik zemljišča urediti razmejitev na desni strani, gledano z ulice od glavnega vhoda. Vrsto ograje določa krajevni običaj.

Če imata sosednji parceli vhoda na različnih straneh, zakon tega položaja ne ureja, zato se morata soseda praviloma dogovoriti. Za zadnjo ograjo ni zakonske obveznosti.

• Ograja ali živa meja pripada lastniku zemljišča, na katerem stoji, ta pa praviloma krije tudi stroške vzdrževanja.
• Lastnik ograje je praviloma ni dolžan popravljati, razen če bi zaradi tega nastala škoda sosedu ali če popravilo zahtevajo lokalni gradbeni predpisi.
• Pri skupni ograji lahko vsaka stran uporablja polovico, k vzdrževanju pa prispeva sorazmerno.

Dim, vonjave, svetloba in predmeti, ki padejo na sosednje zemljišče

Dim, toploto, vonjave in pline je treba do določene mere prenašati. Če sta izpolnjena zgoraj navedena pogoja, lahko z Unterlassungsklage zahtevate prenehanje motenj. Dim, ki je neposredno speljan na vaše zemljišče, je praviloma vedno prepovedan, razen če ima sosed za to posebno pravico.

Tudi sosedove luči je praviloma treba prenašati. Če pa so tako močne, da bistveno motijo vaš spanec, je mogoče vložiti tožbo.

Trdni predmeti, kot so veje, kamni, s strehe zdrsnjen sneg, zemlja ali žoge, praviloma ne smejo prehajati na sosednje zemljišče.

Kam se obrniti in v kakšnem vrstnem redu?

1. Pogovor: najprej se je vedno smiselno neposredno pogovoriti s sosedom.
2. Poskus zunajsodne poravnave: uporabite lahko spravno službo (Schlichtungsstelle), mediatorja ali sodno poravnavo (prätorischer Vergleich). Pred sodiščem je praviloma treba najprej poskusiti rešitev na ta način.
3. Prijava zaradi hrupa: obrnite se na policijo, okrožni upravni organ (Bezirkshauptmannschaft) ali na magistrat oziroma občinski urad.
4. Tožba za prenehanje motenj: vložite Unterlassungsklage pri sodišču.

Samozaščita je dovoljena le, če bi sodna odločitev prišla prepozno, in še takrat v zelo ozkih mejah. V nasprotnem primeru je lahko tudi kazniva.

Sosednje podjetje

Proti sosednjemu obratu praviloma ni mogoče vložiti Unterlassungsklage, lahko pa ga prijavite pri organu za gospodarske dejavnosti (Gewerbebehörde). Če obrat krši uradne pogoje, je mogoče vložiti tudi tožbo.

Pogosta vprašanja

Ali lahko pokličem policijo, če je sosed ponoči glasen?

Da. Hrup je lahko prekršek, policija pa na kraju preveri, ali je bil neprimeren.

Ali lahko sosed poseka skupno mejno drevo?

Ne. Mejno drevo je v skupni lasti, zato je za posek potrebno soglasje drugega lastnika.

Ali lahko prepovem, da sosedova mačka prihaja na moje zemljišče?

Praviloma ne. Lastnik mačke je običajno ni dolžan zadrževati v stanovanju ali na svojem zemljišču, njeno prehajanje pa je praviloma treba prenašati.

Ali lahko posegam v sosedovo gradnjo?

Le glede spoštovanja gradbenih predpisov, na primer odmikov, ki se razlikujejo glede na zvezno deželo. Če ste vabljeni na gradbeno obravnavo (Bauverhandlung), je smiselno sodelovati.

Praktični koraki

1. Zapišite datume, čas, vrsto in trajanje motenj ter shranite morebitne fotografije ali druge dokaze.
2. S sosedom se mirno pogovorite in po možnosti predlagajte konkretno rešitev.
3. Preverite občinske oziroma lokalne predpise, zlasti glede košnje in glasnih dejavnosti.
4. Če dogovor ni mogoč, poskusite s Schlichtungsstelle, mediatorjem ali prätorischer Vergleich.
5. Pri nujnem ali ponavljajočem se hrupu se obrnite na policijo, Bezirkshauptmannschaft, magistrat ali občinski urad.
6. Pred sodnim postopkom poiščite pravni nasvet, saj se dejstva in krajevne okoliščine pri vsakem primeru razlikujejo.

Opomba: članek temelji na javno dostopnih informacijah, med drugim na virih portala oesterreich.gv.at, in ne predstavlja pravnega svetovanja. Za strokovni nasvet se obrnite na odvetnika ali drugega ustreznega strokovnjaka.