Spletne prevare v Avstriji: phishing, spletne trgovine in družbena omrežja

Spletni goljufi izkoriščajo predvsem naglico, radovednost in mamljivo ugodne ponudbe. Spletne prevare se pojavljajo v različnih oblikah, od phishinga do lažnih spletnih trgovin in prevar na družbenih omrežjih.

Na kratko

• Resno podjetje po e-pošti nikoli ne zahteva gesla ali transakcijske številke (TAN).
• Če ste postali žrtev phishinga, takoj pokličite svojo banko in zahtevajte blokado računa.
• Pri spletnem nakupovanju se izogibajte plačilu vnaprej z bančnim nakazilom.
• Pri nakupu od zasebne osebe vztrajajte pri osebni predaji, če je to mogoče.
• Pri prodaji med zasebnimi osebami in dražbah praviloma ni pravice do odstopa od pogodbe.
• Če ste bili prevarani, pokličite policijo na 133 ali 112.

Kaj je phishing in kako deluje?

Izraz phishing je nastal iz angleških besed »password« (geslo) in »fishing« (ribolov). Goljufi želijo pridobiti zaupne podatke, na primer prijavne podatke za spletno bančništvo (Online-Banking), dražbene platforme ali spletne trgovine.

Običajno prejmete e-pošto, ki vas iz določenega razloga poziva k prijavi v spletno banko. Povezava v sporočilu vodi na lažno stran, ki je lahko zelo podobna pravi. Če tam vnesete svoje podatke, lahko goljufi dostopajo do vašega računa in z njega izvedejo nakazila. Takšna stran pogosto izgine po nekaj urah ali dneh, vendar lahko do takrat povzroči veliko škodo.

Kako prepoznati phishingovo e-pošto?

Najpomembnejše pravilo je: resno podjetje po e-pošti nikoli ne zahteva vašega gesla ali transakcijske številke. Drugi opozorilni znaki so:

• poziv, da morate podatke vnesti takoj;
• obvestilo o nagradi, čeprav se nobene nagradne igre niste udeležili;
• opozorilo o domnevni varnostni luknji na strani banke, zaradi katere se morate »za preverjanje« prijaviti;
• drugačen spletni naslov, na primer www.nelbanking.at namesto www.netbanking.at;
• včasih nenavadna ali slovnično napačna nemščina;
• na odprti strani izgine spletni naslov, prijavna stran je videti nenavadno ali vsebuje nedelujoče povezave.

Kako se zaščititi pred phishingom?

• Ne klikajte povezav, prejetih po e-pošti ali v drugih sporočilih.
• Na phishingovo sporočilo ne odgovarjajte. Posredujete ga lahko zadevnemu podjetju ali ga izbrišete.
• Zaupne podatke vnašajte samo na šifriranih straneh (SSL), kar označujeta »https://« in ikona ključavnice v naslovni vrstici.
• Posebej previdno preverite spletne zaposlitvene oglase, ki vključujejo finančne naloge, na primer izvajanje nakazil.
• Redno posodabljajte brskalnik.
• Pri nekaterih bankah je za spletno bančništvo mogoče uporabljati tudi ID Austria.

Če je že prišlo do zlorabe, takoj stopite v stik s svojo banko in zahtevajte blokado računa.

Prevare v spletnih trgovinah in na oglasnikih

Na oglasnikih, dražbenih platformah in nezanesljivih spletnih trgovinah se pogosto pojavljajo nenavadno poceni elektronske naprave ali izdelki znanih blagovnih znamk. Lahko gre za ponaredke ali ukradeno blago, v drugih primerih pa za preprosto prevaro: izdelek plačate, vendar ga nikoli ne prejmete.

Upoštevajte naslednje:

• Če je ponudba precej cenejša od običajne, bodite previdni in primerjajte cene.
• Preverite znake kakovosti (Gütesiegel). Avstrijski Euro-Label označuje preverjene in zanesljive spletne trgovine.
• Pri spletni trgovini iz druge države EU bodite še posebej previdni, zlasti če ima pomanjkljiv razdelek s podatki o ponudniku (Impressum). Če je naveden samo e-poštni naslov, ne kupujte.
• Pred naročilom preberite splošne pogoje poslovanja (AGB) in opis izdelka. Včasih namesto mobilnega telefona kupite samo njegovo embalažo.
• Izogibajte se plačilu vnaprej z bančnim nakazilom. Uporabite varnejši način plačila, pri dražbah pa skrbniški sistem (Treuhand).
• Na spletnih straneh s kuponi preberite pogoje. Kupon je pogosto mogoče uporabiti samo pod določenimi pogoji, na primer ob minimalni vrednosti naročila, na določen dan ali v določeni poslovalnici, lahko pa vključuje tudi skrite dodatne stroške.

Prevare na družbenih omrežjih

Priljubljena družbena omrežja so privlačna tudi za goljufe. Njihov cilj je običajno pridobiti osebne podatke, na primer prek lažne prijavne strani, ali razširiti škodljive programe. Pogoste oblike so lažne strani oboževalcev, črvi (Würmer), lažna e-poštna sporočila v imenu družbenega omrežja, neželena sporočila in nevarne aplikacije.

Za zaščito lahko storite naslednje:

• Ne klikajte posebej mamljivih povezav, tudi če jih prejmete od »prijatelja«.
• Prezrite napovedi z besedami, kot so »OMG«, »Neverjetno« ali »Osupljivo«.
• Preden s klikom nekaj potrdite, tudi pri nagradni igri, preberite, kaj dejansko odobravate.
• Svojega naslova, telefonske številke in datuma rojstva ne objavljajte po nepotrebnem.
• Redno brišite nepotrebne aplikacije in omejite njihove pravice dostopa.
• Uporabljajte protivirusni program, ki se posodablja vsak dan.
• Sumljive objave, strani in aplikacije prijavite upravljavcu platforme, da jih lahko odstrani.

Če ste že naleteli na črva, izbrišite objave, ki jih je ustvaril, in preverite svoje priljubljene strani glede nenavadnih vnosov.

»Brezplačne« ponudbe in nadležni računi

Številne spletne strani vabijo z brezplačnimi SMS-sporočili, igrami, recepti, prenosi ali vedeževanjem, stroške pa skrijejo v drobni tisk ali v AGB. Nekaj tednov po preprosti registraciji lahko prejmete račune, opomine in pisma podjetij za izterjavo (Inkassobüro).

V takšnih primerih podjetja v večini primerov nimajo pravne podlage za svoje zahtevke, zato se groženj ne ustrašite. Pri poskusnem dostopu pisno sporočite takojšen odstop in se na opomine ne odzivajte, temveč se obrnite na organizacijo za varstvo potrošnikov.

Kam se lahko obrnete?

• Policija: 133 ali 112 – če ste žrtev prevare.
• Reševalci: 144 – v zdravstveni nujni situaciji.
• Vaša banka – po phishingu, za blokado računa.
• Internet Ombudsstelle in Watchlist Internet – za opozorila, prijavo prevar in spletne spore.
• Arbeiterkammer (AK) in VKI – za pomoč pri varstvu potrošnikov.

Watchlist Internet je projekt organizacije Internet Ombudsstelle in zbira tudi podatke o znanih goljufivih spletnih straneh.

Pogosta vprašanja

Ali lahko moja banka po e-pošti zahteva geslo?

Ne. Resno podjetje po e-pošti nikoli ne zahteva gesla ali transakcijske številke.

Ali lahko odstopim od nakupa izdelka, ki sem ga kupil od zasebne osebe?

Pri prodaji med zasebnimi osebami in na dražbah praviloma ni pravice do odstopa od pogodbe.

Ali moram plačati račun goljufive spletne strani?

V večini primerov takšna podjetja nimajo pravice do plačila. Obrnite se na Internet Ombudsstelle, Arbeiterkammer (AK) in VKI.

Kaj je prvi korak po phishingu?

Takoj pokličite svojo banko in zahtevajte blokado računa. Če gre za prevaro, obvestite tudi policijo.

Praktični koraki po spletni prevari

1. Prekinite komunikacijo z goljufom in ne klikajte dodatnih povezav.
2. Takoj pokličite svojo banko, če ste razkrili bančne podatke ali opazili sumljivo transakcijo.
3. Shranite e-pošto, spletne naslove, posnetke zaslona, račune in drugo dokumentacijo.
4. Prevaro prijavite policiji na 133 ali 112.
5. Za dodatno pomoč se obrnite na Internet Ombudsstelle, Watchlist Internet, Arbeiterkammer (AK) ali VKI.

Ta vsebina temelji na informacijah, objavljenih na spletnem mestu oesterreich.gv.at, in ne predstavlja pravnega svetovanja.