Spletno nadlegovanje in sovražni govor v Avstriji: kaj je kaznivo leta 2026?

Žaljiv komentar, objava zasebne fotografije ali hujskaška objava ima lahko v Avstriji resne pravne posledice. Pri tem ni bistveno, ali se dejanje zgodi na ulici ali na internetu: za spletno vedenje veljajo ista pravila kot za dejanja zunaj spleta.

V nadaljevanju so predstavljene najpomembnejše oblike spletnega nadlegovanja in sovražnega govora ter možnosti ukrepanja za osebo, ki je tarča takšnega vedenja.

Na kratko

• Spletno nadlegovanje (Cyber-Mobbing) je v Avstriji samostojno kaznivo dejanje od 1. januarja 2016.
• V osnovnem primeru je lahko zagrožena zaporna kazen do 1 leta ali denarna kazen do 720 dnevnih zneskov.
• Za hujše oblike hujskanja (Verhetzung) je lahko zagrožena zaporna kazen do 2 let, v težjih primerih pa do 5 let.
• Tudi odobravajoča delitev hujskaške vsebine je lahko kazniva.
• Odstranitev žaljive vsebine je mogoče zahtevati s hitrim in cenovno ugodnim postopkom Mandatsverfahren.

Kaj šteje za spletno nadlegovanje?

Spletno nadlegovanje (Cyber-Mobbing ali Cyber-Bullying) pomeni, da nekdo drugo osebo namerno in dalj časa žali, ji grozi, jo sramoti, nadleguje ali izključuje prek digitalnih kanalov. Namen oziroma posledica je lahko psihično zlomiti drugo osebo ali nad njo izvajati moč.

Do tega lahko pride na družbenih omrežjih, v klepetih, aplikacijah za sporočanje, po elektronski pošti, v spletnih igrah ali po telefonu, na primer prek sporočil, klicev, fotografij in videoposnetkov. Za razliko od klasičnega nadlegovanja spletno nadlegovanje nima prostorskih meja in se lahko nadaljuje dan in noč.

Posebna oblika je spletno zalezovanje oziroma vztrajno sledenje (beharrliche Verfolgung), ko nekdo drugo osebo vztrajno spremlja prek interneta ali drugih komunikacijskih sredstev.

Kdaj je spletno nadlegovanje kaznivo?

Avstrijski kazenski zakonik (Strafgesetzbuch, StGB) v 107c. členu določa dva primera, če je ravnanje primerno za to, da življenje žrtve v nesprejemljivi meri oteži:

• nekdo stori dejanje, ki posega v čast druge osebe, in je to dalj časa vidno večjemu krogu ljudi, približno 10 osebam, na primer žalitev v skupinskem klepetu;
• nekdo brez dovoljenja večjemu krogu ljudi, približno 10 osebam, razkrije dejstvo ali fotografijo iz najbolj zasebnega življenjskega področja druge osebe, na primer s posredovanjem gole fotografije.

Med najbolj zasebna področja lahko sodijo spolno življenje, občutljivi deli družinskega življenja, versko prepričanje in bolezni. Za posnetek šteje tudi videoposnetek, ne le fotografija. Lahko gre tudi za posnetek stanovanja, ne samo za posnetek žrtve. Kaj pomeni »daljši čas«, se presoja glede na okoliščine posameznega primera.

Cyber-Mobbing je kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti (Offizialdelikt). To pomeni, da lahko državno tožilstvo začne postopek tudi brez zasebne tožbe žrtve.

Katere kazni so mogoče?

Za posamezna kazniva dejanja, ki se lahko zgodijo tudi na spletu, veljajo naslednje najvišje zagrožene kazni:

• Spletno nadlegovanje (Cyber-Mobbing): v osnovnem primeru do 1 leta zapora ali do 720 dnevnih zneskov; v hujšem primeru do 3 let zapora.
• Hujskanje (Verhetzung): v osnovnem primeru do 2 let zapora; do 3 let, če je vsebina dostopna več kot 150 osebam; od 6 mesecev do 5 let, če je privedla do nasilja.
• Žalitev (Beleidigung): do 3 mesecev zapora ali do 180 dnevnih zneskov.
• Obrekovanje (Üble Nachrede): do 6 mesecev zapora ali do 360 dnevnih zneskov; na primer na internetu do 1 leta zapora ali do 720 dnevnih zneskov.
• Kriva obdolžitev (Verleumdung): do 1 leta zapora ali do 720 dnevnih zneskov; v hujšem primeru od 6 mesecev do 5 let.
• Škodovanje ugledu (Kreditschädigung): do 6 mesecev zapora ali do 360 dnevnih zneskov.

Hujši primer spletnega nadlegovanja je lahko podan, če dejanje privede do samomora ali poskusa samomora, če nadlegovanje traja več kot eno leto ali če je vsebina vidna več kot eno leto.

Kdaj je objava hujskaška?

Hujskanje (Verhetzung) je podano, če nekdo pred večjim številom ljudi, približno 30 osebami, poziva k nasilju ali sovraštvu proti skupini ali posamezni osebi zaradi barve kože, jezika, vere, državljanstva, porekla, spola, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

Za hujskanje lahko šteje tudi žaljenje takšne skupine na način, katerega namen je poseči v njeno človeško dostojanstvo.

Pomembno je, da je lahko kazniva tudi odobravajoča delitev hujskaške vsebine. Za to je lahko zagrožena zaporna kazen do 1 leta ali denarna kazen do 720 dnevnih zneskov. Vendar vsaka rasistična objava še ni samodejno kaznivo dejanje. Kritična delitev vsebine, na primer z namenom protesta ali ozaveščanja, praviloma ni kazniva.

Ali se postopek začne po uradni dolžnosti?

To je odvisno od vrste kaznivega dejanja:

• Po uradni dolžnosti (Offizialdelikt): spletno nadlegovanje, hujskanje in kriva obdolžitev. Državno tožilstvo lahko začne postopek samo.
• Na zasebno tožbo (Privatanklagedelikt): žalitev, obrekovanje in škodovanje ugledu. Postopek se začne na zahtevo oškodovanca, ki lahko pri kazenskem sodišču vloži zasebno tožbo.

Pri obrekovanju oseba ni kaznovana, če lahko dokaže, da je bila njena trditev resnična. Zasebne tožbe ni mogoče vložiti proti mladoletnemu storilcu. V določenih okoliščinah pa lahko državno tožilstvo z dovoljenjem oškodovanca vseeno začne postopek.

Kaj lahko storite, če vas nadlegujejo?

1. Shranite dokaze. Shranite sporočila SMS, elektronsko pošto in dnevnike klepetov. Pri hujskaški objavi naredite posnetek zaslona ali jo natisnite.
2. Opozorite storilca. Lahko ga opozorite, da je njegovo ravnanje kaznivo, vendar se izogibajte stopnjevanju konflikta.
3. Prijavite vsebino upravljavcu. Obrnite se na upravljavca foruma, spletne strani ali družbenega omrežja in zahtevajte odstranitev vsebine.
4. Poiščite svetovanje. Pomaga lahko svetovalna organizacija, na primer svetovanje ZARA proti sovražnemu govoru (#GegenHassimNetz).
5. Obrnite se na policijo. Hujskanje lahko prijavite policiji. Policijo je smiselno kontaktirati tudi pri vztrajnem sledenju ali nevarnih grožnjah.

Odstranitev nezakonitih objav, fotografij ali drugih vsebin je mogoče zahtevati s sodno odredbo v postopku Mandatsverfahren. Ta postopek je lahko hiter in cenovno ugoden. Pri zalezovanju so možni ukrepi od odredbe za odstranitev oziroma prepoved približevanja (Wegweisung) in prepovedi vstopa (Betretungsverbot) do pridržanja.

Če je žrtev otrok

Če je žrtev vaš otrok, mu ne prepovejte telefona ali interneta. Takšna kazen običajno ni primerna rešitev. Z otrokom se pogovorite, mu pomagajte shraniti dokaze in ga naučite, naj na provokacije ne odgovarja. Uporablja naj predvsem moderirane klepete.

Pogosta vprašanja

Ali je kaznivo, če samo delim sovražno objavo?

Lahko je, če jo delite z odobravanjem in jo tako naredite dostopno širši javnosti. Kritična, protestna ali izobraževalna delitev praviloma ni kazniva.

Ali je žalitev v anonimnem klepetu lahko kazniva?

Lahko je. Če žrtev redno uporablja isti vzdevek in ga zaradi žalitve ne more več uporabljati, je lahko podana žalitev.

Pred koliko osebami mora biti izrečena žalitev?

Javno ali pred najmanj tremi osebami, ki se razlikujejo od storilca in žrtve. Na forumih, v klepetih in na spletnih straneh gre običajno za javnost.

Kaj pa, če na žalitev odgovorim z žaljivko?

Oseba je lahko izvzeta od kazni, če se na žalitev razumljivo in hitro odzove. Kljub temu tak odziv ni priporočljiv, saj lahko konflikt še stopnjuje.

Praktični koraki

1. Takoj shranite posnetke zaslona, povezave, uporabniška imena, datume in čas objav.
2. Ne brišite sporočil in ne spreminjajte izvirnih dokazov.
3. Vsebino prijavite platformi in pisno zahtevajte njeno odstranitev.
4. Pri grožnjah, zalezovanju ali hujskanju se obrnite na policijo.
5. Za pravno presojo konkretnega primera poiščite odvetnika ali drugo ustrezno strokovno svetovanje.

Opozorilo: Ta članek temelji na javno dostopnih spletnih virih in ne predstavlja pravnega svetovanja. Uporaba informacij je na lastno odgovornost. Za strokovni nasvet se obrnite na odvetnika, pravnega strokovnjaka ali drugo ustrezno svetovalno službo.

Vir: oesterreich.gv.at