Präteritum: nemški pripovedni preteklik

Nemški preteklik ima dve glavni obliki: Perfekt, ki je značilen predvsem za govorjeni jezik, in Präteritum, ki se uporablja v pisnem jeziku ter pri pripovedovanju preteklih dogodkov.

• Perfekt – preteklik v govorjenem jeziku: Ich habe gespielt. – Igral sem.
• Präteritum – pisni oziroma pripovedni preteklik: Ich spielte. – Igral sem.

Pomembno:

• V vsakdanjem pogovoru se večinoma uporablja Perfekt.
• Präteritum se pojavlja predvsem v romanih, pravljicah, časopisih in uradnih besedilih.
• Nekateri glagoli se tudi v govoru skoraj vedno uporabljajo v Präteritumu: sein, haben, werden in modalni pomožni glagoli müssen, können, dürfen, sollen, wollen, mögen.

Kdaj uporabljamo Präteritum?

• V pravljicah in zgodbah:
  Es war einmal ein König. – Nekoč je živel kralj.
• V časopisih in novicah:
  Die Polizei meldete den Unfall. – Policija je prijavila nesrečo.
• V uradnih besedilih:
  Der Vertrag trat gestern in Kraft. – Pogodba je začela veljati včeraj.
• Pri nekaterih pogostih glagolih tudi v govoru:
  Ich war müde. – Bil sem utrujen.
  Er hatte Hunger. – Bil je lačen.
  Wir mussten früh aufstehen. – Vstati smo morali zgodaj.

Tvorba Präterituma – trije glagolski razredi

Šibki glagoli (regelmäßige Verben)

Pri pravilnih glagolih uporabimo osnovo glagola, končnico -te in osebno končnico.

Primer: machen – delati

• ich machte
• du machtest
• er/sie/es machte
• wir machten
• ihr machtet
• sie/Sie machten

Primer stavka:
Gestern machte ich meine Hausaufgaben. – Včeraj sem naredil domačo nalogo.

Präteritum šibkih glagolov je popolnoma pravilen, zato se ga je razmeroma lahko naučiti.

Močni glagoli (unregelmäßige Verben)

Močni glagoli so nepravilni:

• osnova se pogosto spremeni, na primer samoglasnik,
• v tretji osebi ednine nimajo končnice -te,
• njihove oblike si je treba zapomniti posebej.

Primer: gehen – iti

• ich ging
• du gingst
• er/sie/es ging
• wir gingen
• ihr gingt
• sie/Sie gingen

Primer stavka:
Wir gingen ins Kino. – Šli smo v kino.

Drugi primeri močnih glagolov:

• kommen → kam
• sehen → sah
• finden → fand
• nehmen → nahm
• schreiben → schrieb

Präteritum močnih glagolov ni pravilen, zato se je treba njihove oblike naučiti na pamet.

Mešani glagoli (Mischverben)

Mešani glagoli združujejo značilnosti šibkih in močnih glagolov:

• spremembo osnove, značilno za močne glagole,
• končnico -te, značilno za šibke glagole.

Primeri:

• bringen → brachte
• denken → dachte
• kennen → kannte
• wissen → wusste

Primeri stavkov:

• Er brachte das Buch zurück. – Knjigo je prinesel nazaj.
• Ich wusste die Antwort. – Vedel sem odgovor.

Seznam mešanih glagolov je kratek, vendar si je treba vsakega zapomniti posebej.

Najpomembnejši glagoli v Präteritumu

Glagoli sein, haben in werden so zelo pogosti tudi v govorjenem jeziku.

• sein – ich war, du warst, er war, wir waren, ihr wart, sie waren
  Ich war gestern zu Hause. – Včeraj sem bil doma.
• haben – ich hatte, du hattest, er hatte, wir hatten, ihr hattet, sie hatten
  Wir hatten keine Zeit. – Nismo imeli časa.
• werden – ich wurde, du wurdest, er wurde, wir wurden, ihr wurdet, sie wurden
  Es wurde dunkel. – Stemnilo se je.

Primeri stavkov

• Ich spielte den ganzen Nachmittag Fußball. – Vso popoldne sem igral nogomet.
• Der Schüler schrieb einen Aufsatz. – Učenec je napisal spis.
• Wir machten eine Reise nach Italien. – Odpravili smo se na potovanje v Italijo.
• Er brachte seinen Freund mit. – S seboj je pripeljal prijatelja.
• Ich wusste nichts davon. – O tem nisem nič vedel.
• Das Wetter war schön. – Vreme je bilo lepo.
• Sie hatten Glück. – Imeli so srečo.
• Es wurde kalt. – Ohladilo se je.

Negacija

Negacija se tvori podobno kot pri drugih glagolskih časih:

• nicht stoji za glagolom ali na koncu stavka,
• kein stoji pred samostalnikom.

• Ich spielte nicht im Garten. – Nisem se igral na vrtu.
• Er hatte keine Zeit. – Ni imel časa.

Vprašanja

Pri vprašanjih v Präteritumu glagol stoji na prvem mestu.

• Hattest du gestern Schule? – Ali si imel včeraj pouk?
• War er krank? – Ali je bil bolan?
• Schriebst du einen Brief? – Ali si napisal pismo?

Tipične napake

1. Mešanje Perfekta in Präterituma v govoru
   • ❌ Gestern ging ich ins Kino. – V pisnem jeziku je pravilno, v pogovoru pa zveni nenavadno.
   • ✅ Gestern bin ich ins Kino gegangen.
2. Nepravilna oblika močnih glagolov
   • ❌ Ich gehte nach Hause.
   • ✅ Ich ging nach Hause.
3. Nepravilna oblika mešanih glagolov
   • ❌ Ich bringte das Buch.
   • ✅ Ich brachte das Buch.

Präteritum močnih in mešanih glagolov je nepravilno, zato ga je treba vaditi in si ga zapomniti.

Vaja

• Včeraj sem se učil. – Ich lernte gestern.
• Učenec je napisal pismo. – Der Schüler schrieb einen Brief.
• Nisem imel denarja. – Ich hatte kein Geld.
• Odšli so v mesto. – Sie gingen in die Stadt.
• Pes je lajal. – Der Hund bellte.
• Bil sem bolan. – Ich war krank.
• Nisem poznal odgovora. – Ich wusste die Antwort nicht.
• Knjigo sem prinesel domov. – Ich brachte das Buch nach Hause.

Povzetek

• Präteritum šibkih glagolov je pravilen in uporablja končnico -te.
• Močni glagoli so nepravilni in pogosto spreminjajo osnovo.
• Mešani glagoli združujejo spremembo osnove in končnico -te.
• Präteritum se uporablja predvsem v pisnih besedilih, v govoru pa večinoma uporabljamo Perfekt.
• Glagoli sein, haben, werden in modalni pomožni glagoli se tudi v govoru pogosto uporabljajo v Präteritumu.

Praktični koraki za učenje

1. Najprej vadite pravilne oblike šibkih glagolov, na primer machen → machte.
2. Nato se naučite najpogostejše močne in mešane glagole skupaj z njihovimi primeri.
3. Pri govorjenju praviloma uporabite Perfekt, pri branju in pisanju pa prepoznavajte Präteritum.
4. Posebej vadite glagole sein, haben in werden, saj so pogosti tudi v vsakdanjih pogovorih.