Krizne razmere v Avstriji: opozorila, izpad elektrike, poplave in neurja

V Avstriji prebivalce ob nevarnostih opozarjajo sirene, mobilna sporočila in programi ORF. Na daljši izpad elektrike ali močno neurje se je smiselno pripraviti tudi doma. V nadaljevanju so zbrane informacije o opozorilnih znakih, zalogah, ravnanju ob poplavah in možnosti finančne pomoči po škodi.

Na kratko

• V Avstriji je za opozarjanje prebivalstva na voljo več kot 8.300 siren.
• Sporočila sistema AT-Alert prispejo samodejno, brez registracije in aplikacije.
• Za blackout je priporočljiva zaloga vode in hrane za najmanj 10–14 dni.
• Doma je smiselno hraniti največ 100 evrov gotovine na člana gospodinjstva, po možnosti v manjših bankovcih.
• Stroški odpravljanja škode zaradi nesreče se lahko kot außergewöhnliche Belastung uveljavljajo pri davku.

Kaj pomenijo sirene?

Opozorilni in alarmni sistem sta skupaj vzpostavila zvezna država in zvezne dežele. Na državni ravni sirene sproži Bundeswarnzentrale pri zveznem ministrstvu za notranje zadeve, na ravni dežel pa opozorilni centri Landeswarnzentralen.

• Warnung: enakomeren zvok, ki traja 3 minute. Približuje se nevarnost: vklopite radio ali televizijo ORF oziroma preverite orf.at.
• Alarm: 1 minuto trajajoč naraščajoč in padajoč zvok. Obstaja nevarnost: umaknite se na zaščiteno mesto in upoštevajte navodila ORF.
• Entwarnung: enakomeren zvok, ki traja 1 minuto. Nadaljnje informacije so objavljene na ORF.
• Gasilski znak: trikrat po 15 sekund. Ta signal ni namenjen opozarjanju prebivalstva.

Preizkus siren poteka vsako soboto ob 12. uri, razen na Dunaju. Vsako leto prvo soboto v oktobru med 12. in 13. uro poteka tudi državni preizkus civilne zaščite (Zivilschutz-Probealarm). Ta ne pomeni nevarnosti.

Kako deluje AT-Alert?

AT-Alert je sistem za opozarjanje prebivalstva, ki uporablja mobilno tehnologijo Cell Broadcast. Ne zahteva osebnih podatkov in deluje popolnoma anonimno.

• Registracija ni potrebna, prav tako ni treba namestiti aplikacije.
• Sporočilo prejmete samodejno, če ste z ustreznim telefonom na ogroženem območju.
• AT-Alert ne nadomešča siren, ampak jih dopolnjuje.

Preverite, ali vaš telefon podpira prejemanje sporočil AT-Alert, in preglejte njegove nastavitve.

Blackout: kako se pripraviti na daljši izpad elektrike?

O blackout govorimo, ko elektrika za daljši čas preneha delovati na večjem delu države in ne gre le za izpad v enem gospodinjstvu. Takrat morda ne bo mogoče kupovati hrane, uporabljati javnega prevoza ali natočiti goriva.

Pripravljajte se, kot da bi vas čakal približno »dvotedenski tabor v lastnem stanovanju«.

• Voda in hrana: zaloga za najmanj 10–14 dni za vsako osebo v gospodinjstvu.
• Voda na dan: referenčna količina je 2,5 litra na osebo.
• Skupna količina vode: 35 litrov na osebo.
• Gotovina: približno znesek za dvotedenski nakup oziroma največ 100 evrov na člana gospodinjstva, v manjših bankovcih.

Pripravite tudi:

• radio na baterije ali z ročnim polnjenjem,
• svetilko z rezervnimi baterijami,
• komplet prve pomoči in osebno predpisana zdravila,
• možnost kuhanja brez elektrike; pri tem upoštevajte navodila proizvajalca,
• avtomobil, v katerem rezervoar ni skoraj prazen.

Zamrzovalna skrinja ni primerna kot glavna zaloga, saj brez elektrike po nekaj urah ne hladi več. Pri uporabi odprtega ognja, peči ali agregata pazite na ogljikov monoksid (Kohlenmonoxid): je neviden, brez vonja in ne povzroča kašlja.

Med blackoutom informacije neprekinjeno, podnevi in ponoči, oddaja krizni radijski program ORF (Notfallradiosender). Vse policijske postaje ostanejo odprte, da se lahko prebivalci obrnejo nanje.

Neurje in poplave: pravilno ravnanje

Pred neurjem

• Zaprite vrata in okna.
• Pritrdite predmete na prostem.
• Če je mogoče, avtomobil umaknite v garažo, vendar ne v podzemno garažo.
• Izogibajte se vodi, drevoredom in gozdu.

Med neurjem in po njem

• Če vas neurje zajame v avtomobilu, ustavite in se umaknite v stavbo.
• Ne vstopajte v poplavljene podhode ali jarke.
• Po neurju ostanite vsaj 10 metrov stran od pretrganih vodov.
• Ne približujte se potokom, rekam in poplavljenim območjem.

Pomembne telefonske številke

• Gasilci: 122
• Policija: 133
• Nujna medicinska pomoč: 144
• Evropska številka za klic v sili: 112
• Zdravniška dežurna služba: 141
• Uhajanje plina: 128
• Gorsko reševanje: 140
• Dežurna lekarna: 1455
• Zdravstvena svetovalna linija: 1450

Pri klicu v sili pomaga pravilo »4-W«: povejte, kje se je zgodilo, kaj se je zgodilo, koliko poškodovanih je in kdo kliče.

Škoda: pomoč in davčne olajšave

Najprej takoj obvestite občino (Gemeinde) in svojo zavarovalnico. Nato bo prišla komisija za oceno škode, s katero boste skupaj sestavili zapisnik o škodi (Schadensprotokoll). Ta se posreduje deželni vladi, od katere se začne izplačilo pomoči.

Finančna pomoč je lahko zagotovljena iz sklada za nesreče (Katastrophenfonds), drugih javnih sredstev, humanitarnih organizacij in zasebnega zavarovanja.

Stroški odpravljanja škode se lahko načeloma v celoti uveljavljajo kot außergewöhnliche Belastung, če jih niso pokrili zavarovanje ali javna sredstva. Izdatkov za preprečevanje prihodnjih nesreč ni mogoče uveljavljati kot davčne olajšave. Pri pristojnem davčnem uradu lahko z obrazcem L54 zaprosite za odločbo o davčni olajšavi (Freibetragsbescheid).

Pogosta vprašanja

Ali se moram registrirati za AT-Alert?

Ne. Sporočilo se samodejno prikaže, če ste z ustreznim telefonom na ogroženem območju.

Ali oktobrski preizkus siren pomeni nevarnost?

Ne. Prvo soboto v oktobru med 12. in 13. uro poteka državni preizkus, ki ne pomeni dejanske nevarnosti.

Ali dobim plačo, če zaradi nesreče ne morem priti na delo?

Takšna situacija se šteje za oviro pri prihodu na delo (Dienstverhinderung). Zaposleni in delavci so upravičeni do nadaljnjega izplačila plače. To velja tudi, če morate urejati škodo na lastni hiši. Kolektivne pogodbe lahko določajo drugačna pravila.

Koliko vode naj imam doma?

Referenčna vrednost iz navodil za blackout je 2,5 litra na osebo na dan, za najmanj 10–14 dni.

Praktični koraki

1. Preverite nastavitve telefona in združljivost z AT-Alert.
2. Pripravite zalogo vode, hrane in zdravil za najmanj 10–14 dni.
3. Doma imejte radio, svetilko, rezervne baterije, komplet prve pomoči in nekaj gotovine.
4. Vnaprej si shranite številke 122, 133, 144 in 112.
5. Ob opozorilu spremljajte ORF in upoštevajte navodila pristojnih služb.
6. Ob škodi čim prej obvestite Gemeinde in zavarovalnico ter shranite Schadensprotokoll in račune.
7. Za davčno uveljavljanje neporavnanih stroškov preverite pogoje za außergewöhnliche Belastung in obrazec L54.

Opomba: Informacije temeljijo na virih na spletu in niso pravno, davčno, zdravstveno ali drugo strokovno svetovanje. Za konkreten primer se obrnite na pristojnega strokovnjaka. Vir: oesterreich.gv.at.