Uporaba časa Präteritum
Kaj je Präteritum? Präteritum je ena od oblik nemškega preteklika. Uporablja se predvsem v pisnem jeziku, na primer v književnosti, časopisnih člankih, poročilih in pripovedih.
V vsakdanjem govorjenem jeziku je pogostejši Perfekt, vendar se nekateri pogosti glagoli tudi v govoru pogosto uporabljajo v obliki Präteritum, na primer war, hatte, konnte.
Primer pripovednega preteklika:
- Gestern ging er nach Hause und las ein Buch.
Včeraj je šel domov in bral knjigo.
Kdaj uporabljamo Präteritum?
- V pisanih pripovedih, romanih in pravljicah.
- V časopisnih člankih in uradnih poročilih.
- Pri nekaterih glagolih, kot so haben, sein in modalni pomožni glagoli, se pogosto uporablja tudi v govoru.
Sklanjanje šibkih oziroma pravilnih glagolov
Präteritum šibkih glagolov je popolnoma pravilen.
Tvorimo ga po pravilu: glagolski koren + -te + osebna končnica.
Primer: machen → machte
- ich machte – delal/-a sem
- du machtest – delal/-a si
- er/sie/es machte – delal/-a je
- wir machten – delali/-e smo
- ihr machtet – delali/-e ste
- sie/Sie machten – delali/-e so / delali/-e ste
Dodatni primeri:
- Ich spielte Fußball. – Igral/-a sem nogomet.
- Wir suchten eine Wohnung. – Iskali/-e smo stanovanje.
- Sie lebte in Berlin. – Živel/-a je v Berlinu.
Pravopisno pravilo pri šibkih glagolih
Če se glagolski koren konča na -t, -d, -m ali -n, se zaradi lažje izgovarjave vstavi povezovalni e.
Primer: arbeiten → arbeitete
- ich arbeitete – delal/-a sem
- du arbeitetest – delal/-a si
- er/sie/es arbeitete – delal/-a je
- wir arbeiteten – delali/-e smo
- ihr arbeitetet – delali/-e ste
- sie/Sie arbeiteten – delali/-e so
Dodatni primeri:
- antworten → antwortete – odgovoril/-a je
- öffnen → öffnete – odprl/-a je
- warten → wartete – čakal/-a je
Močni oziroma nepravilni glagoli
Pri močnih glagolih se spremeni samoglasnik v glagolskem korenu, glagol pa ne dobi oznake preteklika -te. Doda se le osebna končnica.
Te oblike se je treba naučiti posamično.
Primer: fahren → fuhr
- ich fuhr – potoval/-a sem
- du fuhrst – potoval/-a si
- er/sie/es fuhr – potoval/-a je
- wir fuhren – potovali/-e smo
- ihr fuhrt – potovali/-e ste
- sie/Sie fuhren – potovali/-e so / potovali/-e ste
Dodatni primeri:
- gehen → ging – šel/-la je
- sprechen → sprach – govoril/-a je
- essen → aß – jedel/-a je
- trinken → trank – pil/-a je
- bleiben → blieb – ostal/-a je
Primeri povedi:
- Ich ging ins Kino. – Šel/šla sem v kino.
- Er aß ein Sandwich. – Jedel je sendvič.
- Wir blieben zu Hause. – Ostali/-e smo doma.
Mešani glagoli
Mešani glagoli imajo naslednjo značilnost:
- spremeni se samoglasnik v korenu, hkrati pa glagol dobi tudi oznako preteklika -te.
Primer: denken → dachte
- ich dachte – mislil/-a sem
- du dachtest – mislil/-a si
- er/sie/es dachte – mislil/-a je
- wir dachten – mislili/-e smo
- ihr dachtet – mislili/-e ste
- sie/Sie dachten – mislili/-e so / mislili/-e ste
Dodatni primeri:
- bringen → brachte – prinesel/-la je
- kennen → kannte – poznal/-a je
- wissen → wusste – vedel/-a je
- nennen → nannte – imenoval/-a je
Primeri povedi:
- Ich wusste die Antwort. – Vedel/-a sem odgovor.
- Wir brachten die Bücher zurück. – Knjige smo prinesli/-e nazaj.
- Er nannte seinen Hund Max. – Svojega psa je poimenoval Max.
Povzetek
- Šibki glagoli praviloma dobijo končnico -te (machen → machte).
- Močni glagoli spremenijo samoglasnik v korenu in dobijo osebno končnico (gehen → ging).
- Mešani glagoli spremenijo samoglasnik v korenu in dobijo oznako -te (denken → dachte).
- Präteritum se uporablja predvsem v pisnem jeziku, vendar nekatere pogoste glagole v tej obliki slišimo tudi v govoru, na primer war, hatte, konnte.
Praktični koraki za učenje
- Najprej si zapomnite razliko med šibkimi, močnimi in mešanimi glagoli.
- Vadite tvorjenje oblik na primerih machen, fahren in denken.
- Posebej si zapišite pogoste nepravilne oblike, kot so ging, sprach, aß in blieb.
- Pri branju nemških pripovedi ali časopisnih člankov poiščite glagole v času Präteritum.