Starševska skrb (Obsorge) in stiki po razvezi v Avstriji

Če se v Avstriji razvežete ali prenehate živeti skupaj, je eno najpomembnejših vprašanj, kdo odloča o zadevah otroka in kako otrok ohrani stik z drugim staršem. Po avstrijskem pravu se starševska skrb (Obsorge) z razvezo praviloma ne konča samodejno.

Kaj pomeni starševska skrb (Obsorge)?

Starševska skrb (Obsorge) zajema štiri področja: nego in vzgojo otroka, njegovo zakonito zastopanje ter upravljanje otrokovega premoženja. Izvajata jo lahko oba starša skupaj ali samo eden od njiju.

Če starša ob rojstvu otroka nista poročena, ima na začetku starševsko skrb samo mati. Skupno skrb lahko starša osebno uredita skupaj na katerem koli avstrijskem matičnem uradu (Standesamt). Pred tem mora oče priznati očetovstvo. Če se starša po rojstvu otroka poročita, je starševska skrb od sklenitve zakonske zveze samodejno skupna.

Kaj se zgodi s starševsko skrbjo po razvezi?

Skupna starševska skrb (gemeinsame Obsorge) se praviloma ohrani tudi po razvezi ali prenehanju skupnega gospodinjstva. Enako velja, če zakonca še nista razvezana, vendar ne živita več skupaj le začasno.

Starša se morata pred sodiščem dogovoriti, v čigavem gospodinjstvu bo otrok pretežno živel in za katerega starša bo torej šlo za glavno gospodinjstvo otroka. Ta starš mora imeti v vsakem primeru celotno starševsko skrb; njegove skrbi ni mogoče omejiti samo na posamezna področja. Zato praviloma denarno preživnino (Unterhalt) plačuje starš, pri katerem otrok ne živi pretežno.

Starša se lahko dogovorita tudi drugače, na primer:

• starševsko skrb prevzame samo eden od staršev;
• starševska skrb enega od staršev velja samo za določene zadeve, na primer upravljanje premoženja.

Kdo odloča o otrokovih zadevah pri skupni skrbi?

Pri skupni starševski skrbi lahko praviloma vsak od staršev otroka samostojno zastopa. Starš, pri katerem otrok živi, lahko na primer sam uredi šolske zadeve, izdajo potnega lista ali zdravljenje.

Pri nekaterih pomembnih zadevah je potrebna skupna odločitev, na primer pri:

• spremembi otrokovega imena;
• pridobitvi ali odpovedi državljanstvu;
• določenih premoženjskih zadevah;
• vstopu v versko skupnost;
• zdravstvenem posegu s povečanim tveganjem.

Kdaj odloča sodišče in kako poteka postopek?

Sodišče ukrepa, če se starša v razumnem roku ne moreta dogovoriti ali če eden od njiju zahteva izključno starševsko skrb (alleinige Obsorge). Če je to v korist otroka, sodišče odredi šestmesečno obdobje začasne starševske odgovornosti (Phase der vorläufigen elterlichen Verantwortung).

V tem obdobju sodišče:

1. določi, pri katerem staršu bo otrok pretežno živel;
2. drugemu staršu zagotovi dovolj stikov po natančnem načrtu, ki ga lahko pripravita tudi starša sama;
3. po potrebi določi preživnino.

Šestmesečno obdobje se lahko podaljša. Nato sodišče na podlagi koristi otroka (Kindeswohl) in izkušenj iz tega obdobja dokončno odloči, pri tem pa upošteva tudi izpolnjevanje preživninskih obveznosti. Če eden od staršev ogroža otroka, mora sodišče starševsko skrb zaupati samo drugemu staršu. Vsak od staršev lahko tudi pozneje zahteva novo ureditev starševske skrbi.

Katere pravice ima starš, ki ne živi z otrokom?

Tudi pri izključni starševski skrbi ostanejo staršu, ki z otrokom ne živi, minimalne pravice. Starš, ki izvaja starševsko skrb, mora drugega pravočasno obvestiti o pomembnih spremembah, na primer o menjavi šole, selitvi, nezanemarljivi bolezni ali učnem uspehu. Drugi starš lahko poda svoje mnenje. Obveščanje je vzajemno.

Če starš, ki ne živi z otrokom, neutemeljeno zavrača stike, izgubi pravico do izražanja mnenja, ne pa tudi pravice do obveščenosti.

Kako delujejo stiki z otrokom (Kontaktrecht)?

Otrok in oba starša imajo zakonsko pravico do medsebojnih stikov. Stiki, ki so se prej imenovali pravica do obiskov (Besuchsrecht), naj bi bili urejeni sporazumno. Če dogovor ni mogoč, jih na zahtevo otroka ali enega od staršev določi sodišče. Pri tem upošteva otrokovo starost, njegove potrebe in želje ter dosedanjo intenzivnost odnosa.

• Pravica do stikov ni odvisna od tega, ali starš, ki ne živi z otrokom, plačuje preživnino.
• Oba starša se morata izogibati ravnanju, ki bi poslabšalo otrokov odnos do drugega starša (Wohlverhaltensgebot).
• V zahtevnih okoliščinah lahko sodišče odredi nadzorovane stike (Besuchsbegleitung).

Stroški in pomoč pri postopku

Pri posebej spornih zadevah lahko sodišče določi otrokovega zastopnika (Kinderbeistand), ki predvsem zastopa interese otrok, mlajših od 14 let. Družinska sodna pomoč (Familiengerichtshilfe) lahko kot posrednik (Besuchsmittler) pomaga pri predaji otroka.

• Otrokov zastopnik (Kinderbeistand): prvih 6 mesecev brez pristojbine; nato 402 evra za vsakega starša za vsakih začetih 12 mesecev.
• Posrednik (Besuchsmittler): prvih 5 mesecev brez pristojbine; nato 307 evrov za vsakega starša za vsake 3 začetne mesece.
• Zahteva za ureditev stikov: vedno brez sodne pristojbine.
• Zahteva za obveščanje, izražanje mnenja ali zastopanje: vedno brez sodne pristojbine.

Začasno oprostitev stroškov je mogoče zahtevati z brezplačno pravno pomočjo v postopku (Verfahrenshilfe).

Pogosta vprašanja

Moj nekdanji zakonec je bil nasilen. Ali skupna starševska skrb vseeno ostane?

Po razvezi praviloma na začetku ostane. Za odvzem starševske skrbi je treba vložiti zahtevo, pri odločitvi pa so pomembni dokazi, na primer kazenska obsodba.

Ali lahko otrok zavrne srečanje z drugim staršem?

Od 14. leta otroka ni mogoče prisiliti v stike s staršem, ki ne živi z njim. Od te starosti lahko otrok tudi sam vloži zahtevo.

Ali se lahko stiki odvzamejo, če starš ne plačuje preživnine?

Ne. Pravica do stikov je neodvisna od plačevanja preživnine.

Kaj se zgodi, če starš, ki ima starševsko skrb, umre?

Pri skupni starševski skrbi ta samodejno preide na drugega starša. Pri izključni starševski skrbi sodišče preveri, kdo naj jo prevzame.

Praktični koraki

1. Dogovorita se, pri katerem staršu bo otrok pretežno živel, kako bodo potekali stiki in kako se bodo sprejemale pomembne odločitve.
2. Dogovor predložita sodišču in jasno določita tudi načrt stikov.
3. Če dogovor ni mogoč, vložita zahtevo za ureditev starševske skrbi ali stikov pri pristojnem sodišču.
4. Pri nevarnosti za otroka zberita ustrezne dokaze in čim prej zahtevajta zaščitne ukrepe oziroma izključno starševsko skrb.
5. Če stroškov postopka ne moreta plačati, preverita možnost Verfahrenshilfe.

Ta članek temelji na javno dostopnih informacijah in ne nadomešča pravnega svetovanja. Za konkreten primer se obrnite na odvetnika ali drugega ustreznega pravnega strokovnjaka.

Vir: oesterreich.gv.at