24-urna oskrba v Avstriji: stroški in državna pomoč družinam v letu 2026

Če družinski član potrebuje pomoč podnevi in ponoči, mu lahko 24-urna oskrba (24-Stunden-Betreuung) omogoči, da ostane doma. Ker gre za pomemben strošek, Avstrija pod določenimi pogoji izplačuje mesečno podporo, del preostalega zneska pa je mogoče uveljavljati kot davčno olajšavo.

Na kakšen način lahko poteka 24-urna oskrba?

Za oskrbo v zasebnem gospodinjstvu velja zakon Hausbetreuungsgesetz. Ta ureja pomoč pri vodenju gospodinjstva, vsakdanjih opravilih in potrebno prisotnost.

Na voljo sta dve možnosti:

• samostojni negovalec (selbstständige Betreuungsperson), ki dela kot podjetnik;
• zaposleni negovalec (unselbstständige Betreuungsperson), ki dela v delovnem razmerju.

Izbira vpliva na stroške, višino podpore in obveznosti družine.

Kdo lahko prejme državno podporo?

Za podporo Förderung der 24-Stunden-Betreuung morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

• oseba potrebuje 24-urno oskrbo;
• prejema Pflegegeld najmanj v 3. stopnji;
• njen mesečni neto dohodek ne presega 2.500 evrov.

Meja dohodka se poveča za 400 evrov za vsakega vzdrževanega družinskega člana oziroma za 600 evrov za vsakega vzdrževanega družinskega člana z invalidnostjo. Med drugim se v dohodek ne vštevajo Pflegegeld, posebna izplačila (Sonderzahlungen), družinski dodatek, nadomestilo za varstvo otroka in stanovanjska pomoč. Premoženje se ne upošteva.

Izpolnjeni morajo biti tudi pogoji glede negovalca. Dokazati je treba eno od naslednjega:

• negovalec ima teoretično izobrazbo, ki v bistvenem ustreza usposabljanju za hišnega pomočnika (Heimhilfe);
• osebo strokovno neguje že najmanj šest mesecev;
• določena negovalna ali zdravstvena opravila izvaja diplomirani zdravstveni delavec ali zdravnik po navodilih in pod nadzorom.

Kolikšna je podpora?

• Samostojni negovalec: 400 evrov mesečno na negovalca, največ 800 evrov mesečno za dva negovalca oziroma največ 9.600 evrov letno.
• Zaposleni negovalec: 800 evrov mesečno na negovalca, največ 1.600 evrov mesečno za dva negovalca oziroma največ 19.200 evrov letno.

Pri samostojnem negovalcu velja tako imenovano pravilo 28 dni: če negovalec neprekinjeno oskrbuje osebo najmanj 28 dni, znaša podpora 800 evrov mesečno.

Posamezne zvezne dežele lahko zaradi lastnih prispevkov določijo drugačne pogoje.

Kje in kako vložiti vlogo?

Prvi kontakt in pristojni organ za vložitev vloge je deželni urad Sozialministeriumservice oziroma Landesstelle des Sozialministeriumservice. Vlogo je mogoče vložiti tudi prek spleta. Za zamenjavo negovalca ali dodajanje novega samostojnega negovalca obstaja poseben obrazec.

Po vložitvi vloge diplomirani zdravstveni delavci opravijo obvezni obisk na domu (Hausbesuch). Ta obisk je pogoj za podporo in omogoča tudi preverjanje kakovosti oskrbe.

Katere obveznosti nastanejo pri zaposlenem negovalcu?

Če je negovalec zaposlen v delovnem razmerju, je delodajalec oskrbovana oseba ali njen družinski član. Čeprav gre za zasebno osebo in ne za podjetnika, zanjo veljajo delodajalske obveznosti.

• sklenitev pogodbe o zaposlitvi in podpis zakonsko predpisanega obrazca (Dienstschein);
• prijava v socialno zavarovanje pred začetkom dela;
• pri prvem zaposlenem predhodna pridobitev številke delodajalčevega računa (Dienstgeberkontonummer) pri ÖGK;
• plačilo prispevkov za socialno zavarovanje in prispevka za stanovanjsko gradnjo (Wohnbauförderungsbeitrag);
• obračun in plačilo davka od plače (Lohnsteuer) do 15. dne naslednjega meseca;
• mesečni obračun plače, vodenje evidence plač, posebna izplačila, plačilo v času bolniške odsotnosti in plačan dopust;
• pošiljanje letnega obračuna plače (Jahreslohnzettel) do konca januarja oziroma elektronsko do konca februarja.

Pri plačilu je treba upoštevati minimalni tarifni znesek za gospodinjske zaposlene (Mindestlohntarif). Delovno obdobje lahko traja največ 14 dni, nato mora slediti enako dolgo prosto obdobje.

Vrednost nastanitve in prehrane v letu 2026

• cel mesec: 196,20 evra;
• pol meseca: 98,10 evra;
• en dan: 6,54 evra.

Če skupni mesečni znesek plač preseže 1.095 evrov, je treba plačevati tudi prispevek v sklad za izravnavo družinskih bremen (Familienlastenausgleichsfonds). Zasebnemu gospodinjstvu komunalnega davka ni treba plačati.

Če je negovalec zaposlen pri organizaciji, kot so Caritas, Hilfswerk ali Volkshilfe, družini ni treba izvesti prijave pri davčnem uradu ali nosilcu zavarovanja.

Ali je mogoče stroške uveljavljati pri davku?

Da. Stroške negovalca, provizijo za posredovanje ali zdravila je mogoče v naslednjem letu uveljavljati kot izredno breme (außergewöhnliche Belastung) v okviru obračuna davka za zaposlene (Arbeitnehmerveranlagung) ali napovedi dohodnine.

Od stroškov je treba odšteti Pflegegeld in prejeto podporo. Oskrbovana oseba ali zakonec oziroma partner, ki živi kot edini prejemnik dohodka v gospodinjstvu, lahko stroške uveljavlja brez lastnega deleža (Selbstbehalt).

Drugi zavezanci za preživljanje, na primer otroci, lahko stroške prav tako uveljavljajo, vendar se jim glede na dohodek odšteje lastni delež med 6 in 12 odstotki. Račune je treba hraniti sedem let.

Primer izračuna

V letu 2025 sta dva samostojna negovalca skupaj stala 31.754,40 evra. Od tega se odštejeta Pflegegeld v 5. stopnji v višini 14.482,80 evra in podpora v višini 9.600 evrov. Kot izredno breme je tako mogoče uveljavljati 7.671,60 evra.

Pogosta vprašanja

Ali se pri podpori upošteva premoženje?

Ne. Upošteva se mesečni neto dohodek, premoženje pa ne.

Kdaj je treba prijaviti zaposlenega negovalca?

Pred začetkom dela pri pristojni izpostavi ÖGK, kjer se oskrba izvaja. Prijavo je mogoče opraviti tudi elektronsko prek sistema ELDA.

Kaj pomeni pravilo 28 dni?

Če samostojni negovalec oskrbo neprekinjeno izvaja najmanj 28 dni, pripada mesečna podpora v višini 800 evrov.

Praktični koraki

1. Preverite, ali oskrbovana oseba prejema Pflegegeld najmanj v 3. stopnji in ali njen neto dohodek ne presega 2.500 evrov.
2. Izberite med samostojnim in zaposlenim negovalcem ter preverite zahtevano usposobljenost oziroma izkušnje.
3. Pripravite dokumente in vložite vlogo pri pristojnem deželnem uradu Sozialministeriumservice.
4. Omogočite obvezni Hausbesuch diplomiranega zdravstvenega delavca.
5. Če negovalca zaposlite neposredno, uredite prijavo pri ÖGK pred začetkom dela ter vse obračune in prispevke.
6. Shranite pogodbe, račune in dokazila najmanj sedem let ter po koncu leta preverite možnost davčnega uveljavljanja stroškov.

Opomba: Članek je informativen in ne predstavlja pravnega, davčnega ali zdravstvenega svetovanja. Za konkreten primer se obrnite na Sozialministeriumservice, davčnega svetovalca, pravnega strokovnjaka ali drugega pristojnega strokovnjaka.

Vir: oesterreich.gv.at