Preživnina za otroke v Avstriji 2026: znesek Alimente in izterjava

Če starša živita ločeno ali otrok ne živi v skupnem gospodinjstvu z enim od njiju, je starš, ki ne skrbi za otroka v vsakdanjem gospodinjstvu, praviloma dolžan plačevati denarno preživnino. V Avstriji se ta pogosto imenuje Alimente, pravni izraz pa je Geldunterhalt.

Višina je običajno odvisna od otrokove starosti in neto mesečnega dohodka zavezanca. Preživnina se lahko zahteva tudi po polnoletnosti, dokler otrok ni sposoben samostojno skrbeti za svoje preživljanje.

Kdo mora plačevati preživnino?

Oba starša imata enake pravice in obveznosti do otroka, ne glede na to, ali sta poročena. Otroci, rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje, so pri preživnini obravnavani enako.

Avstrijsko pravo razlikuje med:

• naturalno preživnino (Naturalunterhalt): stanovanje, hrana, oblačila, izobraževanje, prosti čas in žepnina, kadar otrok živi s staršem;
• denarno preživnino (Geldunterhalt): plačilo starša, ki ne živi z otrokom v istem gospodinjstvu ali ne izpolnjuje svoje preživninske obveznosti.

Pri mladoletnem otroku se denar praviloma nakazuje staršu, ki zanj skrbi. Po polnoletnosti se plačuje neposredno otroku. Pravica do preživnine pripada otroku, zato se ji starš ne more odpovedati v njegovem imenu.

Če starša ne moreta plačevati, na primer zaradi smrti ali plačilne nesposobnosti, so lahko pod določenimi pogoji zavezani tudi stari starši, če s tem ne bi bilo ogroženo njihovo lastno preživljanje.

Kolikšna je preživnina? Odstotkovna metoda

Pri izračunu se praviloma upošteva neto mesečni dohodek zavezanca. 13. in 14. plača, torej regres za dopust in božičnica, se razporedita na dvanajst mesecev. Upoštevajo se lahko tudi plačilo za nadure in odpravnina.

Pri podjetniku se praviloma upošteva čisti dobiček zadnjega zaključenega poslovnega leta. Če dohodek močno niha, se lahko uporabi povprečje zadnjih treh let. Pri brezposelni osebi je osnova nadomestilo za brezposelnost, pri upokojencu pa pokojnina.

• 0–6 let: 16 % neto mesečnega dohodka;
• 6–10 let: 18 %;
• 10–15 let: 20 %;
• od 15. leta: 22 %.

Znižanje odstotka zaradi drugih upravičencev

• za vsakega dodatnega otroka, mlajšega od 10 let: minus 1 odstotna točka;
• za vsakega dodatnega otroka, starejšega od 10 let: minus 2 odstotni točki;
• za zakonca, odvisno od njegovih prihodkov: od 0 do 3 odstotne točke.

Pomembna pravila pri izračunu

• Zakonske zgornje meje obremenitve ni. V posameznem primeru lahko preživnina poseže tudi pod življenjski minimum.
• Načelo prizadevanja (Anspannungsgrundsatz): če se zavezanec namerno odpove zaposlitvi ali sprejme slabše plačano delo, se lahko upošteva realno dosegljiv, fiktivni dohodek.
• Zgornja meja (Luxusgrenze): pri visokih dohodkih se preživnina praviloma ustavi pri približno dvain- do dvainpolkratniku osnovnih potreb (Regelbedarf). To je le orientacijska vrednost.
• Posebne potrebe (Sonderbedarf): pri stroških, kot so ortodontsko zdravljenje ali stroški bolnišnice, ki jih ne krije zavarovanje, mora drugi starš praviloma sorazmerno prispevati. Smučarski tečaj, šola v naravi in običajne prostočasne dejavnosti praviloma ne sodijo sem.

Če starš, ki ne živi z otrokom, otroka bistveno več varuje od običajnega obsega, se lahko preživnina zmanjša. Običajni obseg je približno dva dneva na štirinajst dni oziroma en dan na teden in dodatno štirje tedni med počitnicami. Kot orientacija velja, da vsak dodaten dan varstva na teden pomeni 10-odstotno zmanjšanje.

Za okvirni izračun je mogoče uporabiti Unterhaltsrechner. O konkretnem znesku pa odloči pristojno sodišče.

Ali otrokovi lastni prihodki zmanjšajo preživnino?

Redni lastni prihodki ali premoženje otroka lahko zmanjšajo preživnino. Sem praviloma spada tudi vajeniško plačilo (Lehrlingseinkommen).

Ne upoštevajo pa se:

• družinski dodatek (Familienbeihilfe);
• štipendija za učence ali študente (Schülerbeihilfe, Studienbeihilfe);
• otroški dodatek oziroma nadomestilo za varstvo otroka (Kinderbetreuungsgeld);
• majhen zaslužek iz kratkega poletnega dela.

Otrok se zaradi šolanja ni dolžan zaposliti.

Kako dolgo je treba plačevati?

Preživnina ni vezana na določeno starostno mejo. Pripada, dokler otrok ni sposoben samostojno skrbeti za svoje preživljanje in v samostojnem gospodinjstvu pokrivati življenjskih stroškov.

To se pogosto zgodi po koncu šolanja ali poklicnega izobraževanja. Resno in ciljno usmerjeno univerzitetno izobraževanje se prav tako šteje za nadaljevanje izobraževanja. Menjava študijske smeri, zlasti po prvem semestru, praviloma še ne pomeni samodejnega prenehanja pravice.

Med vojaškim ali civilnim služenjem (Präsenzdienst, Zivildienst) preživnina praviloma ne pripada. Po koncu izobraževanja lahko pripada še za razumno obdobje iskanja zaposlitve, vendar mora otrok dokazljivo iskati delo; sama prijava pri AMS ni dovolj. Če se otrok poroči, je praviloma najprej preživninsko zavezan njegov zakonec.

Kako uveljavljati preživnino, če ni plačana?

Postopek poteka kot nepravdni postopek (Außerstreitverfahren) pri Bezirksgericht, pristojnem glede na običajno prebivališče otroka. Predlog lahko vloži otrok ali starš. Odločitev lahko sprejme sodni uradnik (Rechtspfleger), odvetnik pa ni obvezen.

Če še ni izvršljive odločbe, je mogoče zahtevati začasno preživnino. Hkrati je treba začeti postopek za določitev končnega zneska.

Stroški postopka

• postopek za določitev preživnine: 0,5 % obračunske osnove, strošek praviloma plača zavezanec;
• predlog za znižanje preživnine: 19 evrov, razen če predlagatelj v celoti uspe;
• postopek za preživnino in predujem za mladoletnega otroka ter izvršba: brez sodne pristojbine.

Starš lahko pooblasti službo za pomoč otrokom in mladini (Kinder- und Jugendhilfeträger, prej Jugendamt). Ta lahko vloži predloge, spremlja plačila in po potrebi začne izvršbo.

Predujem preživnine (Unterhaltsvorschuss)

Če zavezanec ne plačuje ali plačuje neredno, lahko država na zahtevo izplačuje predujem preživnine za mladoletnega otroka. Izplačilo se lahko začne v mesecu vložitve zahtevka in traja največ pet let; nakazuje se mesečno vnaprej.

Pogoji so med drugim, da otrok živi v Avstriji, je avstrijski, državljan EU ali EGP oziroma oseba brez državljanstva, ter da ne živi v istem gospodinjstvu kot dolžnik. Zahtevek se vloži pri Bezirksgericht. Običajno sta potrebna izvršljiva odločba in dokaz o neuspešni izvršbi.

Če drugi starš živi v tujini

Avstrijsko odločbo o preživnini je mogoče predložiti v priznanje in izvršitev v državi, kjer živi zavezanec. Obratno je mogoče iz Avstrije zahtevati izvršitev tuje odločbe.

Če odločba še ne obstaja, je mogoče zahtevati njeno izdajo v tujini, po potrebi pa tudi ugotovitev starševstva. Zavezanec lahko zahteva spremembo tuje odločbe, na primer če se mu je dohodek bistveno spremenil.

Če je vključenih več držav članic EU, se ne uporabi vedno pravo države, v kateri je vložen zahtevek za preživnino. Na voljo so tudi brezplačne pravne informacije.

Pogosta vprašanja

Ali se lahko v imenu otroka odpovem preživnini?

Ne. Preživnina pripada otroku in se ji starš v njegovem imenu ne more odpovedati.

Ali se lahko znesek pozneje spremeni?

Da. Ob bistveni spremembi, na primer občutno višjem ali nižjem dohodku, je mogoče pri Bezirksgericht zahtevati novo določitev zneska.

Ali je za postopek potreben odvetnik?

Ne. V postopku za preživnino pred okrajnim sodiščem odvetnik ni obvezen in se lahko stranki zastopata sami.

Ali Familienbeihilfe zmanjšuje preživnino?

Ne. Familienbeihilfe se ne šteje kot otrokov dohodek in ne zmanjšuje preživnine.

Praktični koraki

1. Zberite podatke o otrokovem prebivališču, starosti, šolanju in potrebah.
2. Pripravite dokazila o dohodkih zavezanca, vključno s plačilnimi listami, 13. in 14. plačo ter drugimi prihodki.
3. Za okvirni znesek uporabite Unterhaltsrechner, vendar upoštevajte, da je končna odločitev stvar sodišča.
4. Če dogovor ni mogoč ali plačila izostajajo, vložite predlog pri pristojnem Bezirksgericht.
5. Pri mladoletnem otroku se ob neplačevanju pozanimajte o Unterhaltsvorschuss in pooblastilu za Kinder- und Jugendhilfeträger.
6. Če zavezanec živi v tujini, preverite čezmejno priznanje in izvršitev odločbe ter po potrebi pridobite pravno pomoč.

Informacije temeljijo na javno dostopnih virih, med drugim na portalu oesterreich.gv.at, in ne nadomeščajo pravnega svetovanja. Za konkreten primer se obrnite na odvetnika, pravno svetovalno službo ali pristojni Bezirksgericht.