Pensionskonto 2026: kako se izračuna avstrijska pokojnina

V Avstriji se pokojnina večine danes zaposlenih izračuna na podlagi osebnega pokojninskega računa Pensionskonto. Ta deluje podobno kot varčevalni račun: vsako leto se nanj pripiše določen znesek, iz skupnega dobroimetja pa se nato izračuna pokojnina.

Na kratko

• Pokojnina oseb, rojenih 1. januarja 1955 ali pozneje, se izračuna na podlagi računa Pensionskonto.
• Vsako leto se na račun pripiše 1,78 odstotka vsote osnov za prispevke.
• Skupno dobroimetje, deljeno s 14, predstavlja mesečno bruto pokojnino.
• Mesečna najvišja osnova za prispevke (Höchstbeitragsgrundlage) v letu 2026 znaša 6.930 evrov.
• Stanje računa lahko preverite z ID Austria ali prek FinanzOnline.

Za koga velja Pensionskonto?

Osebni pokojninski račun se vodi za vse, ki so rojeni 1. januarja 1955 ali pozneje. Osnove za prispevke se na njem evidentirajo od leta 2005.

Pomembni sta predvsem dve skupini:

• Osebe, ki so imele zavarovalno dobo že pred letom 2005: dobe, pridobljene do konca leta 2013, so bile prenesene kot enkratno začetno dobroimetje (Kontoerstgutschrift). Od 1. januarja 2014 zanje velja enotna nova ureditev (harmonisiertes Neurecht).
• Osebe, ki so se prvič zavarovale po 1. januarju 2005: zanje v celoti velja Splošni pokojninski zakon (Allgemeines Pensionsgesetz, APG), zato začetnega dobroimetja ni treba izračunati.

Za osebe, rojene pred letom 1955, se pokojnina določa po starih pravilih in s primerjalnim izračunom.

Kaj se vpisuje na račun?

Nova ureditev pozna predvsem zavarovalne dobe s prispevki (Beitragszeiten). Na računu so lahko evidentirani:

• obdobja opravljanja dela kot zaposleni, podjetnik ali kmetijski proizvajalec,
• delno obvezno zavarovanje (Teilpflichtversicherung), na primer zaradi vzgoje otrok, prejemanja nadomestila za brezposelnost, bolniškega nadomestila, vojaške ali civilne službe,
• prostovoljno zavarovanje, na primer nadaljevanje zavarovanja (Weiterversicherung), prostovoljno zavarovanje (Selbstversicherung) ali dokup šolskih in študijskih obdobij.

Vzgoja otrok in podobna obdobja so do konca leta 2004 veljala za nadomestne dobe brez prispevkov. Od leta 2005 zakon zanje določa fiksno osnovo za prispevke.

Osnove za prispevke v letu 2026

Osnova za prispevke (Beitragsgrundlage) je temelj za izračun pokojnine. Pri zaposlitvi je to bruto dohodek, vendar le do določene zgornje meje.

• Najvišja osnova za prispevke: 6.930 evrov na mesec
• Meja za zaposlitev z majhnim obsegom: 551,10 evra na mesec (Geringfügigkeitsgrenze)
• Vzgoja otrok, vojaška in civilna služba: 2.468,01 evra na mesec
• Denarno nadomestilo za nego: 2.468,01 evra na mesec (Pflegekarenzgeld)
• Družinski časovni bonus: 54,87 evra na dan (Familienzeitbonus)
• Nadaljevanje zavarovanja: od 1.084,20 do 8.085 evrov na mesec (Weiterversicherung)

V času prejemanja nadomestila za brezposelnost se upošteva 70 odstotkov bruto dohodka, ki je bil osnova za nadomestilo. Če so bili prispevki plačani od zneska nad najvišjo osnovo, se presežek vrne.

Kako se dobroimetje spremeni v mesečno pokojnino?

1. Letno delno dobroimetje (Teilgutschrift): vsota vseh osnov za prispevke v enem letu se pomnoži s pokojninskim odstotkom, ki trenutno znaša 1,78. Tako dobljeni znesek se pripiše na račun.
2. Skupno dobroimetje (Gesamtgutschrift): vključuje začetno dobroimetje in valorizirane letne pripise do odločilnega dne (Stichtag).
3. Mesečna bruto pokojnina: skupno dobroimetje se deli s 14, saj se v Avstriji pokojnina izplača v 14 delih na leto.

Ob upokojitvi pred redno upokojitveno starostjo se znesek zmanjša z odbitkom (Abschlag), pri poznejši upokojitvi pa se poveča z dodatkom (Zuschlag). Izračunani znesek je bruto, zato davek in prispevek za zdravstveno zavarovanje še nista odšteta.

Odločilni dan je vedno prvi dan v mesecu. Če je zahtevek vložen sredi meseca, je odločilni dan prvi dan naslednjega meseca. Račun se zaključi v koledarskem letu, v katerega spada odločilni dan za starostno pokojnino.

Bonus za zgodnji začetek dela

Bonus za zgodnji začetek (Frühstarterbonus) pripada osebam, ki so delale med 15. in 20. letom starosti. V letu 2026 znaša 1,22 evra za vsak mesec zavarovanja, pridobljen pred 20. letom, vendar največ 73,20 evra.

Pogoj je 300 mesecev zavarovanja oziroma 25 let dela, od tega najmanj 12 mesecev pred 20. letom. Bonus se pri vložitvi zahtevka za pokojnino prišteje samodejno in pripada tudi pri posebnih izplačilih.

Kje preveriti stanje računa?

Stanje računa Pensionskonto lahko preverite prek spleta z uporabo ID Austria ali storitve FinanzOnline. Če spletne storitve ne želite uporabljati, lahko pri svojem nosilcu pokojninskega zavarovanja po pošti naročite izpis računa.

Na zahtevo lahko prejmete neobvezujoče obvestilo o računu (Kontomitteilung). V njem so navedeni osnova za prispevke v preteklem letu, pripis za to leto in do takrat zbrano skupno dobroimetje.

Pogosta vprašanja

Koliko let zavarovanja je potrebnih za pokojnino?

Za osebe, ki so se zavarovale po letu 2005, je potrebnih najmanj 180 mesecev zavarovanja oziroma 15 let. Od tega mora najmanj 84 mesecev oziroma 7 let izvirati iz opravljanja dela. Redna upokojitvena starost je za moške in ženske 65 let.

Ali je mogoče naknadno dopolniti manjkajoče zavarovalne dobe?

Da. Manjkajoče dobe, na primer obdobja vzgoje otrok ali šolanja, je mogoče naknadno prijaviti, nato pa se upoštevajo na računu. Zavarovalne dobe, pridobljene v tujini, se preverjajo šele ob upokojitvi.

Kaj lahko storim, če se ne strinjam z začetnim dobroimetjem?

Na zahtevo se o začetnem dobroimetju izda odločba (Bescheid). Zoper njo je mogoče v treh mesecih od vročitve vložiti ugovor (Widerspruch), zoper odločitev o ugovoru pa je mogoče sprožiti sodni postopek.

Kdaj je treba vložiti zahtevek za pokojnino?

Pokojnino je treba zahtevati. Priporočljivo je, da zahtevek vložite dva do tri mesece pred začetkom pokojnine, najpozneje pa do konca meseca pred začetkom pokojnine. Postopek je brezplačen.

Praktični koraki

1. Prijavite se v Pensionskonto z ID Austria ali prek FinanzOnline.
2. Preverite, ali so vpisane vse zavarovalne dobe in pravilne osnove za prispevke.
3. Morebitne manjkajoče dobe, na primer vzgojo otrok ali šolanje, naknadno prijavite.
4. Če se približujete upokojitvi, vložite zahtevek približno dva do tri mesece pred želenim začetkom.
5. Pri nesoglasju z začetnim dobroimetjem zahtevajte odločbo in upoštevajte trimesečni rok za ugovor.

Opomba: Članek temelji na javno dostopnih virih in ne predstavlja svetovanja. Za strokovno pomoč se obrnite na odvetnika, pravnega, delovnopravnega ali zaposlitvenega strokovnjaka oziroma drugega ustreznega svetovalca.

Vir: oesterreich.gv.at