Avstrijske kovinske oznake

Kovinske oznake na nakitu, srebrnini in drugih dragocenostih zagotavljajo pomembne informacije o vsebnosti plemenite kovine in izvoru predmeta. V Avstriji je sistem označevanja zakonsko urejen, zato je trg izdelkov iz plemenitih kovin preglednejši in varnejši za kupce.

Kaj je kovinska oznaka?

Kovinska oznaka se v nemščini imenuje Punze ali Feingehaltsstempel. Gre za žig, vtisnjen v nakit ali drug predmet iz plemenite kovine, ki označuje njegovo čistino. Številčna vrednost je izražena v tisočinkah in pove, kolikšen delež predmeta predstavlja navedena plemenita kovina. Oznaka 585 na primer pomeni, da predmet vsebuje 58,5 % zlata.

Tradicija označevanja plemenitih kovin je v Avstriji obstajala že v srednjem veku, sodobna oblika sistema pa se je uveljavila konec 19. stoletja. Danes ga ureja Punzierungsgesetz, zakon o označevanju plemenitih kovin. Ta določa, da mora imeti vsak izdelek iz plemenite kovine, izdelan ali dan v promet v Avstriji, uradno kovinsko oznako.

Oznake pomagajo določiti resnično vrednost predmeta in so določeno zagotovilo za kupca. Na predmetu je običajno več oznak:

• oznaka čistine;
• identifikacijska oznaka proizvajalca ali uvoznika;
• kontrolna oznaka uradnega preskusnega organa oziroma žigosarne, na primer Repunze ali Amtspunze.

Najpogostejše avstrijske kovinske oznake

Zlato

• 750 / 18K: 75 % čistega zlata;
• 585 / 14K: 58,5 % čistega zlata; to je najpogostejša oznaka;
• 375 / 9K: 37,5 % čistega zlata; v Avstriji se ta čistina ne šteje za zlato.

V skladu z avstrijskimi pravili se kot zlato uradno šteje le zlato s čistino najmanj 585 tisočink.

Srebro

• 925: »sterling srebro«;
• 835: »kronano srebro«;
• 800: najnižja predpisana čistina.

Platina

• 950: platina z visoko čistino;
• 750: platina z nižjo čistino.

Kje najdemo oznako?

Kovinska oznaka je običajno na manj opaznem mestu. Pri prstanih jo poiščite na notranji strani, pri verižicah na zaponki ali zadnjih členih, pri uhanih na zadnji strani, pri zapestnicah pa na notranji strani. Pri urah je lahko na zadnji strani ali na notranji strani pokrova.

Ponarejene kovinske oznake in kako jih prepoznati

Zaradi visokih cen plemenitih kovin se vse pogosteje pojavljajo predmeti s ponarejenimi oznakami, ki jih prodajalci predstavljajo kot pristne. Posebej znana je prevara, imenovana Autobahngold. Pri njej se »zlati« prstani ponujajo v malo verjetnih okoliščinah, na primer na avtocestnih počivališčih, pri čemer prodajalec uporablja nujno in prepričljivo razlago.

Zanesljivi trgovci tudi pri predmetih s kovinsko oznako opravijo preizkus s kislino ali drugo fizikalno preverjanje, da potrdijo dejansko sestavo kovine.

Pravna podlaga v Avstriji

Avstrijski Punzierungsgesetz določa, za katere izdelke je kovinska oznaka obvezna:

• zlato: najmanj 585 tisočink;
• platina: najmanj 950 tisočink;
• srebro: najmanj 800 tisočink.

Oznaka mora biti po zakonu dobro vidna in nedvoumno razlagljiva. Prodaja nakita z neustrezno ali ponarejeno oznako ima lahko pravne posledice.

Zanimivo je, da je označevanje v Avstriji zakonsko predpisano, medtem ko v Nemčiji takšna obveznost ne obstaja. Tam lahko kovinsko oznako uporabi kdorkoli, vendar je za resničnost navedene čistine odgovoren, če jo na predmetu navede.

Praktični koraki pred nakupom

1. Preverite kovinsko oznako na ustreznem delu nakita ali predmeta.
2. Primerjajte navedeno čistino z avstrijskimi pragovi za zlato, srebro in platino.
3. Pri neobičajni ponudbi ali pritiskanju k takojšnjemu nakupu bodite previdni, zlasti pri ponudbah tipa Autobahngold.
4. Pri dražjem predmetu zahtevajte preizkus s kislino ali drugo preverjanje sestave pri zanesljivem trgovcu.