Prijava pogrešane osebe v Avstriji: kaj morate vedeti

Če nekdo iz vašega okolja nenadoma izgine in vas skrbi, da se mu je kaj zgodilo, s prijavo ni treba čakati. V nadaljevanju so zbrane najpomembnejše informacije o prijavi pogrešane osebe v Avstriji, izginotju v tujini in poznejših pravnih vprašanjih.

Kje prijaviti pogrešano osebo?

Prijavo pogrešane osebe, imenovano Abgängigkeitsanzeige ali tudi Vermisstenanzeige, lahko oddate na policijski postaji (Polizeiinspektion). Praviloma je pristojna postaja glede na prebivališče ali zadnje znano prebivališče pogrešane osebe.

Če ne veste, kje je oseba živela ali kje se je nazadnje zadrževala, lahko prijavo praviloma oddate pri katerem koli policijskem organu (Sicherheitsdienststelle).

Ni treba čakati določenega časa. Če menite, da se je osebi lahko kaj zgodilo, se čim prej obrnite na policijo.

Katere podatke bo potrebovala policija?

Več informacij kot lahko posredujete, lažje bo iskanje. Koristni so predvsem:

• opis osebe, na primer telesna višina, videz in oblačila,
• čim novejša fotografija; če jo imate, jo vzemite s seboj že ob prijavi,
• informacije o prijateljih, delu, hobijih in drugih okoliščinah.

Policija pri prvi oceni položaja upošteva navedbe prijavitelja in starost pogrešane osebe. Podatki so do najdbe osebe vneseni v avstrijski sistem iskanja (EKIS) in v Schengenski informacijski sistem (SIS).

Kdaj policija začne iskanje?

Iskanje oziroma policijska poizvedba (Fahndung) se začne v naslednjih primerih:

1. če obstaja nevarnost samomora, sum nesreče ali sum nasilnega kaznivega dejanja,
2. če je pogrešana oseba zaradi psihične prizadetosti ranljiva ali resno ogroža življenje oziroma zdravje drugih,
3. če gre za otroka ali mladoletno osebo, tudi brez posebne nevarnosti, in obstaja zakonsko določena zahteva po ukrepanju iz prvega odstavka 162. člena ABGB ali 111c. člena Außerstreitgesetz.

Kaj storiti, če oseba izgine v tujini?

Če med bivanjem v tujini izgine oseba, ki je potovala z vami, se čim prej obrnite na najbližjo policijsko postajo v tej državi. Prijava na kraju izginotja omogoči, da se iskanje začne lokalno.

Po potrebi se lahko obrnete tudi na pristojno avstrijsko veleposlaništvo. Dežurna služba avstrijskega zveznega ministrstva za evropske in mednarodne zadeve (BMEIA) je dosegljiva na:

• BMEIA dežurna služba: +43 50 11 50 4411
• alternativna številka, dosegljiva po vsem svetu: +43 1 90115 4411

Če ste v Avstriji in utemeljeno domnevate, da je sorodnik v nevarnosti, žrtev kaznivega dejanja ali v akutni nevarnosti samomora, se obrnite na najbližjo avstrijsko policijsko postajo. Pri takšni prijavi je lahko vključen tudi Interpol.

Ob večji nesreči ali naravni katastrofi v Avstriji ali tujini ministrstvo za notranje zadeve oziroma ministrstvo za zunanje zadeve običajno vzpostavi informacijsko telefonsko linijo (Info-Hotline) ali objavi navodila prek medijev. Če v takšni situaciji prejmete novico od pogrešane osebe, o tem takoj obvestite pristojno ministrstvo, da lahko njeno ime odstranijo s seznama pogrešanih.

Če z osebo že dolgo nimate stika

Če ne gre za akutno izginotje, ampak na primer za sorodnike, ki so že dolgo izgubili stik, lahko uporabite službe za iskanje oseb, kot je iskalna služba Rdečega križa (Suchdienst des Roten Kreuzes). Poleg tega lahko zaprosite za podatek o prijavljenem naslovu (Meldeauskunft).

Katere pravne posledice lahko nastanejo?

Pogrešana oseba se praviloma šteje za živo, dokler njena smrt ni vpisana ali dokler sodišče smrti ne ugotovi oziroma osebe ne razglasi za mrtvo (Todeserklärung).

Do takrat lahko v njenem imenu ukrepa le pooblaščenec ali skrbnik za odsotno osebo, ki ga imenuje sodišče (Abwesenheitskurator). To je lahko pomembno pri plačevanju dolgov, davčni napovedi ali dostopu do bančnih računov. Imenovanje skrbnika lahko kdorkoli takoj po izginotju predlaga pri okrožnem sodišču (Bezirksgericht) glede na zadnje prebivališče osebe.

• Najemnina in stroški obratovanja se med izginotjem še naprej obračunavajo.
• Tekoči sodni postopki se lahko nadaljujejo, zato je treba sodišče čim prej obvestiti, da je ena od strank pogrešana.
• Ob zamudi pri plačilu velja splošna zamudna obrestna mera štiri odstotke.
• Delodajalec mora pogrešano osebo obravnavati kot živega zaposlenega; odpoved je mogoča šele po imenovanju skrbnika.

Kdaj je mogoča razglasitev za mrtvega?

Roki za začetek postopka razglasitve za mrtvega so odvisni od okoliščin:

• letalska nesreča: po 3 mesecih,
• brodolom: po 6 mesecih,
• dokazana življenjska nevarnost, na primer na območju, ki ga je prizadela katastrofa: po 1 letu od konca življenjske nevarnosti,
• če življenjska nevarnost ni bila ugotovljena: po 10 letih od konca leta, v katerem je bila oseba še živa; po 5 letih, če bi oseba dopolnila 80 let. V vsakem primeru je to mogoče najprej ob koncu leta, v katerem bi dopolnila 25 let.

Pogosta vprašanja

Ali je treba pred prijavo čakati 24 ali 48 ur?

Ne. Trajanje izginotja praviloma ni pomembno. Če vas skrbi za varnost osebe, prijavo oddajte čim prej.

Kje lahko prijavim izginotje, če ne vem, kje je bila oseba nazadnje?

Prijavo lahko praviloma oddate pri katerem koli policijskem organu.

Kaj storiti, če se pogrešana oseba najde?

Takoj obvestite policijski organ, pri katerem ste oddali prijavo.

Ali lahko dostopam do bančnega računa pogrešane osebe?

Le če imate bančno pooblastilo ali če sodišče imenuje skrbnika za odsotno osebo (Abwesenheitskurator).

Praktični koraki

1. Če menite, da je oseba v nevarnosti, takoj poiščite najbližjo policijsko postajo (Polizeiinspektion).
2. Pripravite čim novejšo fotografijo, opis videza in oblačil ter podatke o zadnjem znanem kraju.
3. Policiji povejte vse pomembne informacije o delu, prijateljih, hobijih in možnih tveganjih.
4. Če je oseba izginila v tujini, prijavo najprej oddajte pri tamkajšnji policiji; po potrebi pokličite tudi BMEIA.
5. Če se oseba najde ali se vam oglasi, o tem nemudoma obvestite policijo.
6. Pri dolgotrajnem izginotju uredite tudi praktične in pravne zadeve, na primer obvestilo sodišču in predlog za imenovanje Abwesenheitskurator.

Opomba: Informacije temeljijo na javno dostopnih virih in niso pravno svetovanje. Za konkreten primer se obrnite na odvetnika, pravnega strokovnjaka ali drugega ustreznega strokovnjaka.

Vir: oesterreich.gv.at