Cerkveni davek v Avstriji

Cerkveni davek, znan tudi kot cerkveni prispevek, je pomembna finančna obveznost za člane avstrijskih katoliških in protestantskih cerkva. Namen tega davka je podpirati delovanje cerkve, vključno s socialnimi programi, vzdrževanjem premoženja in drugimi cerkveni storitvami.

Cerkven davek v Avstriji ima dolgo zgodovino, ki sega v čas Habsburške monarhije. Cerkve so vedno igrale pomembno vlogo v socialnem življenju in z obdavčitvijo zagotavljale potrebne vire za svoje dejavnosti. Na podlagi sporazumov med avstrijsko državo in cerkvami se je sistem obdavčitve skozi leta izpopolnjeval in prilagajal spreminjajočim se socialnim in ekonomskim okoliščinam.

Kdo je dolžan plačati?

Tisti, ki so zavezani plačevati cerkveni davek, so osebe, ki so uradno člani cerkve. To velja predvsem za krščanske denominacije, kot sta rimskokatoliška in luteranska cerkev. Stopnja davka je odvisna od dohodka, cerkve pa ga pobirajo neposredno od svojih članov, ne prek davčnega urada.

Cerkven davek je določen glede na letni dohodek. Za člane Rimskokatoliške cerkve je davek 1,1% dohodka, medtem ko člani Evangeličanske cerkve plačajo 1,5%. Vendar pa znesek davka ni odvisen samo od dohodka, temveč tudi od družinskih okoliščin, kot so število otrok in ugodnosti, ki jih prejmejo samohranilci.

Odbitki in popusti

Določene odbitke in oprostitve je mogoče uveljavljati pri cerkveni davek. Na primer, fiksni znesek odbitka je 59 evrov, ki ga lahko uporabi vsak davkoplačevalec. Poleg tega lahko odbitki za otroke tudi zmanjšajo znesek davka. Samohranilci ali hranilci družine prejmejo dodatne oprostitve, ki prav tako zmanjšajo znesek davka, ki ga je treba plačati.

Cerkveni prispevki se lahko odbijejo od letnega dohodnine do 400 evrov kot posebni strošek. To lahko zagotovi znatno finančno olajšanje gospodinjstvom, zlasti tistim z višjimi dohodki, ki plačujejo višje cerkvene prispevke.

Edina cerkev davka se lahko izognete le tako, da izstopite iz cerkve. Izstop iz cerkve vključuje uraden postopek, ki ga je treba sprožiti na lokalni župniji. Pomembno je poudariti, da izstop iz cerkve ni retroaktiven, zato davčna obveznost za obdobje pred izstopom ostane veljavna.

Realistični primeri izračunavanja cerkvene davščine

1. primer:

• Bruto plača: 2.300,00 €
• Neto plača: 1.763,33 €
• Število otrok: nobeno

Prispevek Izračun:

• Letni prispevek: 22.874,88 €
• Prispevek (1,1%): 251,62 €
• Fiksni odbitek: -59,00 €
• Otroški popust: 0,00 €
• Letni prispevek: 192,62 € (16,05 € / mesec)

V tem primeru je letna prispevna osnova, izračunana na podlagi dohodka, 22.874,88 evrov. Prispevek v višini 1,1 % znaša 251,62 evrov, od katerega se odšteje fiksni odbitek v višini 59 evrov. Ker ni otrok, ni mogoče uveljavljati dodatnih odbitkov, letni cerkveni davek pa bo znašal 192,62 evrov.

2. primer:

• Bruto plača: 3.000,00 €
• Neto plača: 2.316,18 €
• Število otrok: 1

Prispevek izračunavanje:

• Letni prispevek: 29.494,80 €
• Prispevek (1,1%): 324,44 €
• Fiksni odbitek: -59,00 €
• Otroški popust: -22,00 €
• Letni prispevek: 243,44 € (20,29 € / mesec)

V tem primeru je bruto plača višja, zato je tudi letna osnova za prispevke 29.494,80 evrov. Prispevek v višini 1,1 % znaša 324,44 evrov, od katerega se odštejeta fiksni odbitek in otroški dodatek, kar rezultira v letnem cerkvenem davku v višini 243,44 evrov.

3. primer:

• Bruto plača: 4.000,00 €
• Neto plača: 3.184,03 €
• Število otrok: 3

Prispevek izračunavanje:

• Letni prispevek: 39.326,40 €
• Prispevek (1,1%): 432,59 €
• Fiksni odbitek: -59,00 €
• Otroški popust: -80,00 €
• Letni prispevek: 293,59 € (24,47 € / mesec)

V tem primeru je zaradi višje bruto plače tudi letna osnova za prispevke višja, in sicer 39.326,40 evrov. Prispevek v višini 1,1 % znaša 432,59 evrov, od katerega se odštejeta fiksni odbitek in odbitek za tri otroke, kar rezultira v letnem cerkvenem davku v višini 293,59 evrov.